![]() |
|
Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter (/showthread.php?tid=65824) |
Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Fantocci - 7.6.2016 Poldee Napisal:Nepomembno Če bi jaz dal toliko za TČ, hočem da je tudi lepa kot Titova slika ![]() (ali pa Janševa, za tiste iz drugega tabora :wink: ) Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Homer - 7.6.2016 A potem praviš, da na taki TČ mora biti podpis "Pinifarina", pa po možnosti rdeče barve? Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Fantocci - 7.6.2016 Rdeče ne bi imel, Pininfarine pa se ne bi branil. Na vsak način bi se za ta denar lahko bolj potrudili. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Homer - 7.6.2016 A ne bi bila "sexy" zunanja TČ rdeče barve? :wink: Še malo kombiniraš z rdečimi vrtnicami ..... Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Merlin1 - 7.6.2016 telmos Napisal:Spet ena tvoja "pametna" neumnost za zavajanje raje. Digital scroll z menjavo obratov nima nobene zveze. Delovanje temelji na logiki vse ali nič in ni možnosti tega kar sem zapisal, zato se v bodoče raje vzdrži tako neumestnih primerjav! Logika je res 0-1 (digital scroll) moč pa se z tem zvezno regulira. TČ z tem sistemom delujejo z večjim SCOP od inverterskih. Kot, sedaj razumem tvoj sestavek si primerjal inverterska kompresorja. Moje izkušnje so malo drugačne od tvojih. Skroll se bolje obnese od rotacijskega. Puščanje-loma sesalnega ventila še nisem zasledil. Edino obratovanje z malo ali brez plina kompresorju ne paše, tako kot to ne odgovarja nobenemu drugemu tipu kompresorja. Nivoja komunikacije pa te iz gleda še niso naučili! Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Migaj - 9.6.2016 ne vem zakaj se obremenjujete z modulacijo. sam sem pri TČ opazoval v različnih razmerah predvsem: - odjemno moč - glasnost - LWT/EWT Maximalna odjemna moč pri moji je okoli 6,5kW, minimalna pa 1,1kW (cca 16%). Ponavadi jo s parametri vozim tako, da deluje med cca 1,3kW in 4,5kW (zadnjo zimo gotovo ni šla niti enkrat prek 4,5), večinoma pa tam nekje med 1,7 in 3,5kW -odvisno od razmer pač, itak je skoz drugače. Grelcev pa nimam. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Migaj - 9.6.2016 Tudi če kompresor pri npr 1,3kW odjema ni v območju svojega najvišjega izkoristka (tako kot je on/off), je izkoristek sistema visok tudi v neugodnih temperaturno vlažnostnih razmerah. Uparjalnik je namreč pri nizki odjemni moči relativno zelo velik (TČ z velikin uparjalnikon deluje v energijsem območju cca 6kW on/off TČ) -posledično je lahko dT med hladivom in zunanjih zrakom s pomočjo pametne regulacije elektronskega exspanzijskega ventila minimalen in zato tudi pri npr '+2 in 90% Rh ni defrostov oz. so zelo redki in kratki, TČ pa tiha -kot je to v praksi 95% časa pri meni. Inverterje v neugodnih razmerah navijati na max, kot da bi bili on/off in iz tega delati zaključke, pa je strokovna nestrokovnost, če ne celo namerna pristranskost, ki z znanstvenim pristopom nima nič skupnega. PS Zakaj nekomu FWS dela večino časa na 16% modulaciji? -najbrž zato, ker objekt rabi še manj, kot TČ pri 16% modulaciji daje od sebe. Je pač taka tovarniška omejitev navzdol -vemo pa, da vsaka omejitev ima tudi svoj zakaj... Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - xavi - 9.6.2016 In v teh 16%-tih trenutna poraba niha tudi za pol kw-ta in več. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - telmos - 10.6.2016 Pri Fujitsuju tistih 16% na krmilniku Siemens ne pomeni tudi take moči na inverterju. Avtomatika to zahteva, dodatna Fujitsujeva pa korigira na minimalno možno, ki pa nikoli ni to, ker enostavno ne more biti zaradi omejitve sistema. Tako je to, ko vodita eno zadevo dve različni avtomatiki. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - timi11 - 10.6.2016 [quote="Migaj"]ne vem zakaj se obremenjujete z modulacijo. sam sem pri TČ opazoval v različnih razmerah predvsem: - odjemno moč - glasnost - LWT/EWT Evo vam primer ko Tip zamenja Toplo žensko telo za kos pobarvanega železa :!: Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - bomber111 - 10.6.2016 Ampak še zdaj ne vemo če je odjemna električna moč premosorazmerna z toplotno močjo. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - ophidian - 10.6.2016 odvisno verjetno od TČ. Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Fantocci - 10.6.2016 In kaj boš naredil, če ni? Tožil TČ? Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - bomber111 - 10.6.2016 Hja. Zdaj, ko sem videl te tabele od aerogorja sem se spomnil da sprašujem, to kar sem sam tukaj gor lepil lansko leto. Lollll :-) Re: Prihodnost toplotnih črpalk-klasika vs inverter - Merlin1 - 10.6.2016 Migaj Napisal:Tudi če kompresor pri npr 1,3kW odjema ni v območju svojega najvišjega izkoristka (tako kot je on/off), je izkoristek sistema visok tudi v neugodnih temperaturno vlažnostnih razmerah. Uparjalnik je namreč pri nizki odjemni moči relativno zelo velik (TČ z velikin uparjalnikon deluje v energijsem območju cca 6kW on/off TČ) -posledično je lahko dT med hladivom in zunanjih zrakom s pomočjo pametne regulacije elektronskega exspanzijskega ventila minimalen in zato tudi pri npr '+2 in 90% Rh ni defrostov oz. so zelo redki in kratki, TČ pa tiha -kot je to v praksi 95% časa pri meni. Ta stavek ne drži niti približno. EEV nima nobene zveze z močjo. Njegova naloga je čisto druga. On skrbi neglede na tip TČ. (inverter, digital scroll, on- off....) za pregrevanje hladiva! Jasno je, da pri delni moči manj defrostov. Za to je edini razlog manj prečrpane toplote. Vendar ta razlog drži tudi za on-off pri delni obremenitvi. Ne gleda na tip TČ se z manjšo obremenitvijo zmanjša zahteva za defrost. Dejstvo je da je minimalen čas za defrost vsaj 3 x daljši pri namenskih uparjalnikih. Če se bo klima TČ odraljevala na uro se bo on off na 3 ure. Z tem se jasno poveča izkoristek in razpoložjiva moč. Temu nekateri oporekate na način, da je tudi 3 krat več leda. Recimo, da bi ga bilo res enaka količina (v resnici nabiranje sreža vplivajo tudi drugi faktorji, kot so hitrost zraka, in podtlak...) je vseeno velika razlika: 2x dvignit tlak, 2x ogret uparjalnik, posredno 2krat okoliški zrak in temu prištet še druge izgube, ki nastanejo z preklopom. :wink: |