![]() |
|
Case study: ogrevanje - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Case study: ogrevanje (/showthread.php?tid=50655) |
Re: Case study: ogrevanje - Homer - 5.4.2013 OK, sem prehitro sklepal, da talno imaš v kopalnici (ker si jo omenjal). Sicer pa me ne prepričaš, da si si dobro ogledal kakšno talno, s trditvami kot je "vroč poden". Re: Case study: ogrevanje - SloCop - 5.4.2013 Nisem vedel, da ljudje občutimo temperature nižje od naše telesne kot vroče
Re: Case study: ogrevanje - andro63 - 5.4.2013 Če se vozim v enoprostoecu sem manj zmatran kot če se vozim s športnim avtomobilom predvsem pa laži stopim iz njega A to si vedu?? :lol: Re: Case study: ogrevanje - SloCop - 5.4.2013 Nisem vedu, vem pa zdej! Hvala za razsvetljenje. A si ti vedu da kure oči zapirajo navzgor in ne navzdol? Re: Case study: ogrevanje - janipapillon - 6.4.2013 SloCop Napisal:Talno ON poleti je zakon pa se lahko janipapilon postaviš na glavoČe se postavim na glavo in um zbistrim.... SloCop, koliko me stane postavitev takšnega sistema kot ga imaš ti? 20 m2 panelov + ? = _€? Re: Case study: ogrevanje - SloCop - 6.4.2013 Tak sistem nimam zaradi talnega ogrevanja poleti ![]() Kej ni jasno? Sicer pa najbrž precej manj kot tvoj avto :oops: Re: Case study: ogrevanje - janipapillon - 6.4.2013 Komu mogoče ne bo jasno zakaj ne zapišeš odgovora na koliko to stane :?: Sosedje pri naši novogradnji so dali 10 k€ za 5 x 2 m2 ploščatih absorberjev + 2 m3 zalogovnik z gelom. Ne vem, če jim je neugodno povedat, povedo pa. Malo na na manjše k je out of topic: kilometer naju je z ženo lani stal 0,21€. Letos bo mogoče nekaj ceneje, ker je ona presedlala na manjšega Fordeka In verjeto ne bom in nisem nikoli takega kupčka €, kot je vrednost pognanega sistema z 20 m2 vakumcev, dal za "pleh". Pa drugače, so vakumci dobra izbira za doogrevanje :?: Letošnja zima, sploh pa njeno dolgo poslavljanje je bila dobra prilika za preverjanje, koliko drži trditev nekaterih, da absorberji funkcionirajo tudi v oblačnem vremenu. Je kdo meril :?: Re: Case study: ogrevanje - SloCop - 6.4.2013 Zakaj bi mi bilo neugodno povedat? Kolektorji niso bili kupljeni z namenom talnega ogrevanja poleti. In potemtakem vprašanje v tej temi ni na mestu. Cene samih kolektojrev ne vem več natačno iz spomina pa z vrnjeno subvencijo kakšnih 5-6k evrov, sistem je bil narejen sočasno s celotno kotlovnico in talnim gretjem. Lahko pa tebi na ljubo najdem račun in ti podam podatek. Glede dogrevanja pa ti po tretji kurilni sezoni lahko povem da si skrajšam sezono od dva do tri mesece. Smo radi na toplem in je to to. Re: Case study: ogrevanje - janipapillon - 6.4.2013 Ni treba več ponavljat; zakaj bi si nekdo mislil, da bi nekdo imel panele za talno ogrevanje poleti? Odgovarjam le na provokacijo "zastonj", zastonj za katerega ne veš koliko te stane in omenjaš peneze, ki si jih uspel dobit od davkoplačevalcev. Nič osebnega. Tako pač je in ljudje z vso pravico in pošteno iskoristite sistem, ki pa ni pošten Ogrevanje pač stane toliko, kolikor je vložek v sistem, v njegovo vzdrževanje + cena energenta za celo obdobje delovanja. Vse. Tudi tuji (subvencijski penezi). Nič od tega ni zastonj! Subvencija gor-dol. Jst jo sploh ne bi vzel; pa da mi gre v žep en sam cent od delavca, ki je na minimalcu in steška preživlja družino... mu je teško ali nemogoče zagotovit, da bi s familijo živel v primerno ogrevanem stanovanju. Ja tudi iz takih ljudi žepa gredo € v obliki subvencij k nam, ki si lahko privoščimo... vse do fotovoltaičnih solarnih panelov Nekdo nima za osnovne potrebe, drugi tudi od takih prek skupnega mošnička dobi €vrčke za kupčkanje (dobiček) s solarno elektrarno, ali pa se ogreva pozimi na 25 stC pa poleti hladi na 18. Sprevrženo :!: Jst se najbolje počutim, tudi fizično najbolje funkcioniram v tropskih pogojih. Za dobr funkcionirat pozimi (sem zmrzljivec), pa imam(o) v bivalnih prostorih precej bolj hladno kot povprečen Slovenec. Bivam bolj, kot povprečen skandinavec. Vključujoč 2-4 saunanja/teden. Tyvek proizvaja obloge za bivalne prostore pri katerih poteka proces akumulacije toplote če je ambientalnih 22 stC. Akumulirana toplote se pospešeno odvaja v prostor ko temperatura zraka v prostoru pade pod 18 stC. Če bi bili mi z našimi navadami večji trg, bi morali pripravit drugačno mešanico voskov: akumulacija pri T>25 stC in obratni proces, ko temperatura pade pod 22 in ne 18 stC; potraten, razsipen, zagrenjen, cmerav, narod lažnivcev Vem, preveč posplošujem. Re: Case study: ogrevanje - vmalhar - 6.4.2013 Najbolj mi je smešno, kako lahko v enih debatah ljudje racionalno debatiramo, raziskujemo fizikalna ozadja in primerjamo argumente, v kultni tekmi talno:radiatorji, smo pa totalni navijači, nič razmišljanja več, fizike in podobnega. Naši so vedno zakon, vaši vedno sucks! Ni vsako talno ogrevanje enako in tudi ni vsako radiatorsko. Temperatura medija, tal, zraka in tudi poraba ni povsod enaka, da bi talno vedno zmagalo. Vpliv temperature tal na človeka je najbrž odvisen od mnogo parametrov. Material in temperatura tal, človekovo zdravje, navade, tudi prepričanje (vse je pač v glavi),... In vse naštete karakteristike dajo mnogo kombinacij, kjer lahko talno nekoga upravičeno moti. Reči, da telo tla s temperaturo 24° zaznava kot hladna, ali da so tla ca. 2° toplejša od ambienta, včasih (ali ponavadi) držijo, včasih so pa povsem zgrešena. Meni se zdi popolnoma verjetno, da se nekdo (sploh človek s problemi z ožiljem) na laminatu temperature 24° počuti katastrofalno slabše kot na enakih tleh temperature 18°. Hvala bogu, da prepozna težavo in se ji pravočasno izogne. Talno je pač super za veliko večino ljudi, ni pa prav, da se ga vsiljuje čisto vsem in da se na koncu že žali tudi tiste, ki imajo tehten argument proti. Še ena primerjava: Sam rad spim v hladnem. Pa bi po recepturi nekaterih rekel, da telo zaznava 23° kot hladno, ker je pač mnogo nižje kot 37°. V 23° spim veliko slabše kot v 18°, pa je izpostavljen samo obraz, ostalo sem zadekan z debelim koutrom. Re: Case study: ogrevanje - SloCop - 6.4.2013 Ko človek pove kaj ima in kaj si misli potem pa mu nekdo nabija o svojih prepričanjih je čas da se zapusti temo. jani, predlagam da v bodoče pišeš o stvareh ki jih poznaš, torej prednosti in slabosti tega in ne o slabostih stvari o katerih več kot očitno nimaš pojma. Glede subvencij pa, vrži peč ven pa bodi zavit v deko celo zimo. Re: Case study: ogrevanje - andro63 - 6.4.2013 vmalhar Napisal:Najbolj mi je smešno, kako lahko v enih debatah ljudje racionalno debatiramo, raziskujemo fizikalna ozadja in primerjamo argumente, v kultni tekmi talno:radiatorji, smo pa totalni navijači, nič razmišljanja več, fizike in podobnega. Naši so vedno zakon, vaši vedno sucks! Lepo on pošteno napisano Re: Case study: ogrevanje - andro63 - 6.4.2013 SloCop Napisal:Nisem vedu, vem pa zdej! Hvala za razsvetljenje. Nism majke mi Pa ti veš vse res si genij Re: Case study: ogrevanje - janipapillon - 6.4.2013 SloCop Napisal:Ko človek pove kaj ima in kaj si misli potem pa mu nekdo nabija o svojih prepričanjih je čas da se zapusti temo. O čem konkretno misliš da nimam pojma? Glede subvencij: Nisem prosjak in sem pripravljen fajn delat da nam je familiji O.K. Svoje račune pa plačam sam. Ali zelo boli napisat koliko kWh ste to zimo pridobili z 20 m2 panelov in koliko to stane glede na vložek/pričakovano življensko dobo? Za nekoga, ki napiše, da je neko ogrevanje "zastonj" je moje pisanje lahko nabijanje, jst bi pa samo rad raspravljal kaj, zakaj, kako, kdaj, kje se splača, je racionalno, trajnostno. In o ničemer nisem "prepričan"! Kaj šele da bi nekoga prepričeval. Napisal sem le kaj mislim Tudi: želel sem postavit panele za sanitarno vodo za poletne dni in še vedno nisem prepričan, da se mi to ne splača. Ampak kalkulacija mi tako pravi. Re: Case study: ogrevanje - csamo001 - 6.4.2013 ttomi73 Napisal:sassapo Napisal:Ne vem kaj nekateri filozofirate z odzivnostjo sistema, če je vse narejeno kot treba, nihanj temperatur ni, oz. so neprimerno manjše kot pri radiatorskem gretju. Grelna telesa morajo nadomeščati specifične toplotne izgube objekta. Če hočeš isto ciljno temperaturo boš torej "pokuril" isto količino kilovatnih ur, ne glede na to, ali imaš radiatorje ali talno. Prihranek je možen z vidika "boljšega" subjektivnega dojemanja toplotnega tola, ki gre v primeru talnega gretja skozi cel prostor od zgoraj navzdol. V primeru radiatorjev, pa tla in zrak neposredno pri tleh ostanejo hladnejši (AMPAK: spet, glej vincentovo adaptacijo). Torej iz tega naslova lahko imaš za kašno stopinjo, morda dve, nastavljeno nižjo ciljno temperaturo. Literatura pa običajno navaja, da vsaka stopinja manj v prostoru pomeni prihranek v višini 5-7%. Pri recimo dveh stopinjah nižji ciljni temperaturi zaradi omenjenega učinka talnega gretja pridemo na prihranek v rangu 10-15%. Drugi vidik prihranka je možen zgolj v primeru ogrevanja s toplotno črpalko. Nižja temperatura vtoka vode (v primeru talnega gretja) pomeni višji COP in efektivno znižan strošek - pa čeprav, ponovno, so specifične toplotne izgube objekta v obeh primerih enake. Tukaj pa literatura oziroma tehnične specifikacije TČ omenjajo nekoliko višje prihranke (vsaj kolikor jaz spremljam). Tako da: omenjenih 30% prihranka pri talnem je zgolj ekstremen primer. V praksi bi rekel, da so prihranki (zlasti če ogrevalna naprava ni TČ) veliko, veliko manjši. |