![]() |
|
Sončna elektrarna - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Sončna elektrarna (/showthread.php?tid=20389) |
Re: Sončna elektrarna - DELPHI - 12.7.2009 @bojan111 Z matematiko me res nisi prepričal, ker: 1. izhajaš iz idealnih predpostavk, ki se ob prvem srečanju z realnostjo razblinijo, 2. namenoma v izračunih izpuščaš dejavnike tveganja, 3. ima celotna zadeva na način kot jo predstavljaš več skupnega s psihologijo kot matematiko. Če se omejim samo na izhodiščne podatke. Letni prihodek si od prejšnjega posta dvignil iz 1.200 na 1.400€. S tem si dobo amortizacije skrajšal za 1,5 leta. Od kod zdaj to? Predpostavljam, da imaš celice z zelo visokim izkoristkom, zelo dobro lego in naklon modulov, zato bi lahko iz sistema letno potegnil maksimalno 3.000kWh. Že pokvarjen junij, ki je navadno mesec z najvišjim donosom, ti bo lahko naredil križ čez tako visok letni donos, tako, da bo vse nad 1.100€ premija. Bognedaj, da se ti zgodi debela toča ali kaj podobnega, kjer bi bil hitro ob par 1.000€ + izpad "proizvodnje". Predvsem pa je 25 let groooozno dolga doba, da bi lahko napovedal, da bodo stroški serviserja res 0€. Preveril sem kar nekaj nemških strani lastnikov, ki imajo PV na strehi po 5 let in več ter ugotovil, da stvari v praksi ponavadi niso tako enostavne kot izgledajo na papirju. Dosti ljudi štarta v ta posel s kalkulatorjem v roki, z leti pa se besednjak ekonomije počasi zamenja z "ekološko-filozofsko-ezoteričnim" razmišljanji o koristnosti zmanjševanja CO2 v atmosferi in močno zavestjo o kvalitativnem spreminjanju sveta. Se pa PV zagotovo splača enemu slovenskemu kmetu, članek o tem je izšel pred kratkim, mislim da v legendarnem "Delu in dom", navajam po spominu, ki je na streho ogromnega gospodarskega poslopja ruknil PV elektrarno, ki ga je stala 200.000€, nas davkoplačevalce pa še 200.000€!!!. Kmet je namreč pol elektrarne dobil podarjene preko nekakšnih nepovratnih sredstev s katerimi se kmete vzpodbuja, da se ukvarjajo še s čim drugim poleg kmetijstva. Si predstavljate?!?! No, temu kmetu se pač nikoli ne bo treba ubadati z amortizacijo in donosi. Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 13.7.2009 Delphi, imam občutek, da govorim in prepričujem nekoga, ki ne želi slišati ![]() Natančna matematika, ki jo ti zahtevaš je nemogoča. Po vrsti: 1. Idealnih postavk ni. Torej; SE te lahko stane med 10 in 15.000 €. Zakaj taka razlika? Ker je odvisna od tvojih sposobnosti iskanja najboljšega ponudnika in pogajanja. Od kje moja ocena za 12.000 za 3.000 kwp? Na podlagi mojih izkušenj in poznavanja cen na trgu. Koliko bo stala tebe? Odvisno od tebe samega. Če te stane več kot 12.000 €, si očitno naredil nekaj narobe pri iskanju ponudnika! in to je vse, brez idealnih postavk in dolgega filozofiranja. Kje te stane 12.000 €? Povprašaj ponudnike, reklame pa ne bi rad delal za nikogar. 2. dejavniki tveganja so predvidljivi in nepredvidljivi. Ali bo padala toča maja 2010, ali bo junija 2013 oblačno cel mesec, ali bo udarila strela januarja 2011.... nihče ti tega ne zna povedati. Torej spustimo nepredviljive dejavnike. Predvidljiv dejavnik pa je, da serviserja k tebi ne bo vsak mesec. Od kje ta moja ocena? Na podlagi mojih izkušenj. In ne vem, zakaj bi serviser hodil. Kaj pa se lahko pokvari? Sončna celica? Podlaga zanjo na strehi? Inverter? To mi res ni jasno. 3. psihologija in matematika? Fant moj, to ne gre skupaj. Dejstvo je, da bo moja penzija zelo borna in nekaj mi bo še moralo prinašati denar. Delnice? Utopija. Nepremičnine? Nimam toliko denarja. Torej je pri SE enostavna matematika. Vsak mesec približno toliko za toliko in toliko časa, minimalno toliko, maksimalno toliko, stroški toliko in ko potegnem črto, dobim približno vsoto. Brez filozofije. 4. Letni dohodek sem dvignil iz 1.200 na 1.400. Seveda, uradni letni dohodek pri 3 kwh SE je 100 € na mesec oz. 1200 € na leto. Zakaj sem postavil večijega? Ker je ( ponavljam!! ) donosnost odvisna od postavitve, naklona, lege, osončenosti etc. Iz izkušenj zato lahko trdim, da bi moral biti povprečni prihodek povprečno 1400 € / mesec. Nekdo bo imel več, nekdo manj. Ne morem pa ti točno povedati, koliko bo prihodek za x hišo v x naselju obrnjeno za x stopinj proti soncu z x naklonom strehe.. Lahko bodo celice postavljene kot strešna kritina, lahko bodo kot fasada... ( v tem primeru je subvencija države še večija in dohodek višji !!! ). 5. Ne vem, od kje si dobil pojem "celice z visokim izkoristkom". Imaš mono in polikristalne celice ( groba delitev ). Ni pravilo, da je letni izkoristek višji saj obstaja tudi vpliv toplote na izgubo donostnosti. No, to temo ne bom nadaljeval saj je zelo obsežna in povezana z tehniko, info pa dobiš na raznih tehničnih forumih in pri proizvajalcih. 6. Ne vem, katere nemške strani si preverjal. Stvari definitivno niso enostavne kot ni v življenju nič enostavnega, če se tega lotimo. Imamo pa možnost; ali se lotimo in odpravljamo težave in pridemo do uspeha ali pa gledamo, iščemo izgovore in čakamo in čakamo.... Lahko pa povprašaš v Ljubljani na agenciji, ki je postavila prvo SE v SLO kakšni so komentarji.. 7. Nihče, ki začne z tem, ne uporablja samo "ekološko etc.. " razmišljanje. Zate ne vem, vendar sam nimam toliko denarja, da bi ga delil za imaginarno zavest o zmanjšanju CO2. Z postavitvijo SE sem se prepričal o donostnosti in uspešnosti fotovoltaike in bom zato tudi nadaljeval. Za tvojo informacijo; v Španiji, kjer je bil izredno razvit trg SE, je država prenehala deliti subvencije, ker so se SE izkazale za preveč donosne... 8. Za konec pa še nekaj besed o "enemu slovenskemu kmetu". Sredstva, ki jih je pridobil, so prišla iz slo ministrstva, le-to pa jih je dobilo iz Bruslja kot nepovratna sredstva in jih razdelilo preko javnega razpisa. Zato investicija tega kmeta nas, davkoplačevalce, ne bo stala nič denarja iz slo blagajne ampak samo iz bruseljske blagajne. Bi mogoče raje videl, da bi denar, ki ga slo pošilja v Bruselj, pristal v rokah nemških lastnikov SE, ki se ( kot praviš ) pritožujejo po forumih? Raje vidim, da se vrne v Slovenijo. Zato lahko temu kmetu samo čestitam. Kar pa se tiče njegove računice; del je moral investirati sam, del je dobil v obliki nepovratnih sredstev. In zaradi teh nepovratnih sredstev ni upravične do polne premije ( za vsakih 10% nepovratnih sredstev se ti premija zniža za 5 % ). Dragi moj Delphi, z veseljem ti bom odgovoril še na kakšno tvoje vprašanje, vendar naj bo bolj konkretno. Ne piši pavšalnih ugovotitev in tvoj davkoplačevalski denar, ki je odšel v Bruselj, se je ( vsaj delno ) vrnil nazaj v Slovenijo. Re: Sončna elektrarna - DELPHI - 13.7.2009 Ej, dragi bojan 111 tole pa ne pelje nikamor - jaz tebi o Valjevu, ti meni o Kraljevu. Obregnil bi se edino ob tvojo pripombo o "enemu slovenskemu kmetu". T.i. bruseljski denar menda ne pride v Bruselj iz sosednje galaksije, ampak iz denarnic evropskih davkoplačevalcev, katerih ena mala podmnožica smo tudi državljani Slovenije. Morda se ti bo to zdelo čudno, pa vendar ti in jaz krmiva dva proračuna: slovenskega in bruseljskega. A pustiva zdaj to, bo postalo prezapleteno. Želim ti veliko sreče pri služenju denarja s soncem. Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 14.7.2009 Dragi Delphi, ne razumem ravno tega komentarja o Valjevu pa Kraljevu. Skušam ti čimbolj praktično razložiti dejstva. Kot primer si oglej spletno stran: G:\PV potential estimation utility.mht . Že tukaj lahko vidiš, kako velike razlike so v donosnosti pri postavitvi SE v različnih delih Slovenije. Zelo dobro poznam sistem davkov in proračunov in o tem ne potrebujem razlage . Nič nimam proti temu, da davke plačujem, zanima pa me, kje ta denar konča. In če uspe nekomu v Sloveniji dobiti denar iz "bruseljske blagajne", kamor vsi prispevamo in prispevajo, mu lahko samo čestitam, saj ta denar ne konča v Bruslju ali v kakšni drugi državi, temveč se vrne v Slovenijo. In zopet konkretno dejstvo ( pa ne Valjevo in Kraljevo ); za omenjeni razpis je ministrstvo pridobilo 12 mio € iz EU. Kar ne bodo ( ne bomo ) porabili, bodo ( bomo ) morali vrniti. Hvala za voščilo pri služenju denarja z soncem. Upam, da mi bo uspelo postaviti še kakšno SE in že delam na temu . Tebi pa želim, da ne bi tako skeptično gledal na fotovoltaiko in predlagam ti, da se oglasiš pri čim več osebah, ki imajo postavljeno SE ( lahko tudi pri meni - dobrodošel ). Sicer pa so še druge oblike OVE ( biomasa, vetrna energija, geosonde, peči z stirlingovimi motorji, sončna zrcala -suncatcherji, biodizel... ), mogoče te bo prepričala kakšna druga oblika pridobivanja energije .
Re: Sončna elektrarna - Fery - 14.7.2009 @bojan111 Mene pa vse skupaj zanima. Lahko napišeš strošek materiala za 3 - 5 kw moči? Približno toliko je še strehe proste. Vem, da se načeloma vse dobi na internetu, vendar me zanima iz prve roke. Predvsem me zanima kaj in koliko je potrebno drugega materiala (poleg celic). Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 16.7.2009 Fery, poskušal bom podati oceno za 5 kw po vrstnem redu glede na ceno: 1. celice: če se boš odločil za poli, bo okvirna cena 2,4 €/wp kar pomeni pri celici moči 215 wp ceno 516 € / celico. Za 5 kw boš potreboval cca. 23 celic kar je skupaj 11,868,00 €. 2. nosilni elementi: potrebuješ nosilce za streho, vijake in aluminijaste profile, na katerih bodo postavljene celice. Predpostavim, da boš delal sam. Tukaj lahko ocenim strošek, saj je le-ta odvisen od kritine, ki jo imaš ( od kritine je namreč odvisna vrsta nosilcev in z tem njihova cena ) in od tega, če boš sam naredil nosilce ( obvezno morajo biti inox ). Profile kupi iz aluminija. Vijake pa lahko kupiš v trgovini ( inox ). Vmesne elemente za povezavo nosilcev in fiksiranje celic najdeš na internetu ali v spletnih trgovinah. Če boš pa sam kupil vse zgoraj našteto, bi te moralo stati cca. 2000€ ( material brez tvojega dela ) 3. razsmernik: tukaj je vse odvisno od tega, kakšnega boš izbral. Obstaja jih mnogo vrst ( in cen ), vsak pa hvali svojega. Priporočam ti, da malo pregledaš forume in spletne strani proizvajalcev in prodajalcev. Za izračun pa lahko vzamem model SunnyBoy, ki bo stal cca. 3500 €. Pomembno je tudi vedeti, ali boš SE dograjeval; v tem primeru se ti izplača kupiti razsmernik, ki bo podpiral tudi kasneje povečano moč SE. 4. razna električna dela: če imaš kakšnega prijatelja, ki se spozna na elektriko, se ga boš tukaj z hvaležnostjo spominjal vse življenje. Postaviti moramo posebno merilno ločilno mesto in zaščito, napeljati elektriko v omarico, postaviti števec...! Okviren strošek ( če nimaš takšnega prijatelja ) cca. 3000 €. 5. birokracija: evo, tukaj pa smo pri času in ne več pri denarju ( oz. pri manjšemu delu denarja ). Potrebno je imeti PZI, soglasje za priključitev s strani elektro podjetja, PID, opravljen tehnični pregled ( poročilo o meritvah strelovoda, poročilo o preizkusu delovanja zaščite) in ogled inšpektorja. Le-ta izda dovoljenje in SE se poskusno vključi v omrežje in začne delovati. Sledi birokracija pri državnih organih ( skušam biti prijazen, pa sem malo jezen zaradi vse te birokracije :roll: ). Pridobiti moraš status kvalificiranega proizvajalca ( prošnja ). Nato pa te čaka še korespondenca z Borzenom zaradi subvencij in Javno agencijo za energijo ter Elektro podjetjem zaradi odkupa elektrike ( lahko skleneš pogodbo z katerim koli elektro podjetjem v Slo ). Torej, če seštejeva, bo 5 kw SE stala cca. 20.400 €. Prihodek? Subvencija je 0,34719€, premija pa je odvisna od tvoje pogodbe z elektro podjetjem ( predpostavimo, da se dogovoriš za 0,06€ ); skupaj 0,41€. Koliko boš pa iz SE dobival, je pa odvisno od smeri postavitve, naklona strehe in osenčenja prostora ( npr. z dimnikom ). Aja, še stroški. Zopet je odvisno od tebe. Lahko se odločiš za zavarovanje pred točo ( moduli so certificirani proti temu in steklo je resnično odporno, kar sem preizkusil v praksi ), ostali stroški pa "mi ne padejo na pamet". Vzdrževanja ni, okvare...no, te zagotovo so že po statistiki, vendar ne poznam primera....mogoče zamenjava varovalke... Upam, da sem ti kaj pomagal. Re: Sončna elektrarna - jetka - 17.7.2009 bojan111...dej povej...mi u fletu ponucamo 20kw na dan...računam da jih bomo cca enak tut u bajt....kolk celic pol zdej nucam - ko se spravimo zidat bajto bojo vrjetn gor.....k men če en reče 5kw mam ne pomen velik... Re: Sončna elektrarna - Fery - 17.7.2009 jetka Napisal:bojan111...dej povej...mi u fletu ponucamo 20kw na dan...računam da jih bomo cca enak tut u bajt....kolk celic pol zdej nucam - ko se spravimo zidat bajto bojo vrjetn gor.....k men če en reče 5kw mam ne pomen velik...Vi porabite 20 kWh. Tu pa govorimo o maksimalni moči 5 kW. To teoretično pomeni, da bi morale celice delati 4 ure z maksimalnim izkoristkom, da bi zadostile vašim potrebam. Je pa utopija oz. ekonomsko neupravičeno, da bi to energijo shranili in uporabljali zase. Lahko pa jo kompenzirate oz. dobite več denarja za energijo, kot zanjo plačate. Razmerje je približno 1:2. Za del, ki ga porabite morate prodati oz. proizvesti dva dela. Re: Sončna elektrarna - jetka - 17.7.2009 dobr...sem lesen...glede na to da je 8 ur dnevne svetlobe....pol bi hitr dosegl 20kwh na dan... a to pomen da če je število x celic za 5 kwh vrednih cca 11K€...pol je to 4x tolk celic oz. 44k€ al kk gre ta računica...sej prkloplen bomo itak na štrom sam me vseen zanima če se sploh kej splača v to vlagat oz. se v to smer sploh ozirat...v vsakem primeru bi se očitno splačal dajat SE nazaj v omrežje... Re: Sončna elektrarna - Fery - 17.7.2009 jetka Napisal:dobr...sem lesen...glede na to da je 8 ur dnevne svetlobe....pol bi hitr dosegl 20kwh na dan...Preberi celo temo in se odloči. Do 5 kW (oz 4,9 kW) je papirologije bistveno manj in je bolj enostavna, zato je tam postavljena meja. Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 18.7.2009 Jetka, Ferry ima prav. Če postavljaš SE, se ti ekonomsko nikakor ne izplača uporabljati proizvedeno elektriko zase. Prodajaš jo namreč po nekajkrat višji ceni kot jo kupuješ nazaj. Re: Sončna elektrarna - jetka - 18.7.2009 ja to mi je jasno....torej se proporcionalno veča strošek nakupa iz 5 na 20kw celic....kolk kvadratov strehe pokrije za 5 kw celic... v čem je več papirologije z 20 kot pa z 5 kw celic Re: Sončna elektrarna - bojan111 - 19.7.2009 Mogoče se nisva razumela ( ali pa imam samo jaz takšen občutek ) 1. Elektriko iz SE se ti ne izplača porabljati zase. Vsak kw je upravičen do subvencije, ker je proizveden iz obnovljivih virov energije. Zato dobiš od države 0,34 € za vsak kw kot subvencijo, poleg tega pa še (približno) 0.06 € za vsak kw od elektro podjetja, ki mu jo prodaš. Taisti kw pa odkupiš nazaj od elektro podjetja po njihovi tržni ceni, ki pa niti zdaleč ne doseže vsote subvencije in odkupa. Zato se ti ta kw izplača prodati, ne pa porabiti zase 2. za 1 kw potrebuješ 6-7 m2 površine 3. papirologije je enako za 5 ali za 20 kw, iz tega stališča se ti izplača postavljati 20 kw Re: Sončna elektrarna - jetka - 19.7.2009 no..tak odgovor sem čakal....hvala... Re: Sončna elektrarna - cinik - 24.7.2009 Zanimiva tema, bom še jaz poskušal malo prispevati: Oprl se bom predvsem na poste bojana111, ker je v njih največ konkretnih podatkov. Naredil sem en okviren preračun na podlagi podatkov Bojana in s tega linka: [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/19/Q4/3k1tFAYt/fotovoltunichr("46")xls][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/19/Q4/3k1tFAYt/fotovoltunichr("46")jpg[/img][/url]_____[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/f/a/rj/1aWeyv37/1/pvcalcunichr("46")pdf][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/a/rj/1aWeyv37/1/pvcalcunichr("46")jpg[/img][/url] Razlaga pdf: Vir tukaj: <!-- m --><a class="postlink" href="http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php">http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php</a><!-- m --> Parametri: Poskušal čimbolj zadeti ljubljano kot nek center SLO, predvidel building integrated opcijo. Za naklone izbral opcijo optimizacije, tracking opcije nisem vklapljal. 5kW sistem Razlaga Excel datoteke: Celica B3: Vrednost investicije (vir bojan111) Tabela N1 46 Duinamika padanja moči. Do ca 90% (Vir posti bojana111) v prvih 25 letih nato s polovičnim tempom do leta 45. Dimika cene prvih 15let subvencionirana, potem ocena na pamet 0,10 EUR/kWh. Zakaj toliko samo za potrebe izračuna.Večja tabela levo spodaj: Stolpci A,B: ne rabijo posebne razlage Stolpec C: dinamika padca moči zaradi straosti kot predvidena v N1 46 Stolpce D. Letna proizvodnja upoštevaje stolpec C in celico B14 v kateri je podatek s PDF datoteke. Stolpec E: Cena skladna s predvideno dinamiko v N1 46 Stolpec F: pozitivni denarni tok Stolpec G: Groba ocena stroškov. Tako na pamet, ker bi jin naj po bojanu sploh ne bilo => 10 EUR letno. Stolpec H: F-G Stolpec I. diskont na podlagi obrestne mere v H3 Stolpec J: H*I = sedanja vrednost bodočega den toka Celica H6: seštevek vrednosti v stolpcu J Opravljen goal seek /iskanje cilja, ki v celici H6 s spreminjanejem celice H3 izenači vrednost potrebne investicije (enak B6). Rezultat je obr. mera v celici H3, ki pomeni izračunano stopnjo donosa do zapadlosti. V listu izracun 30 je to 30 let. Kaj pomeni rezultat. Gledano skozi donos mo na boljšem če: a) najdemo investicijo z enakim tveganjem, ki ima višji donos do zapadlosti b) najdemo investicijo z enakim donosom do zapadlosti ob nižjem tveganju Na listu Izracun 40 je vse enako, samo da sem preračunal na 40 let. Rezultat je v prvem primeru 6,10% v drugem pa 6,41%. Bistvene razlike ni, ker ima diskont v zadnjih letih že tako velik vpliv, da dodatnih 10 let ne more bistveno izboljšati rezultata. ----------- Moje mnenje o sami višini donosa. 6,10% do 6,41%. V tem trenutku: - Bolje kot je verjetno realno mogoče pričakovati od kakega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ali življenskega z vkomponiranim varčevanjem - Več od povprečnega bančnega produkta - Več od državnih vrednostnih papirjev - Slabše od nekaterih drugih investicijskih možnosti, vendar te na pamet rečeno po mojem prinašajo višjo stopnjo tveganja - Dobro če veljajo navedbe o toči bojana111 - Res je da donos ni spektakularen je pa spodoben. - Računal s predpostavko da se vlaga lasten denar, če bi šlo za kredit, bi stroški obresti lahko precej obremenili bodoče denarne tokove in zelo verjetno tudi pojedli večji del teh 6,15%. Trenutna bančna ponudba s fiskno obrestno mero hitro preseže 6,15%. Vezana na EURIBOR pa je loterija, saj lahko EURIBOR dokaj hitro tudi naraste in smo spet prek 6,15%. V primeru, da je potrebno financiranje se račun zelo verjetno ne izide. --------------- Pomisleki - Nisem predvidel nobenih faktorjev osenčenja (npr dimnik, sosed, drevo) - Ne vem kako realen je padec outputa zaradi staranja celic - Nisem ravno prepričan v male stroške vzdrževanja ampak bojan111 je edini s prakso tukaj. - Po 15-tem letu je vprašanje kaj bo z možnostmi glede prodajne cene. Če ne bo možna prodaja po normalni ceni je takrat verjetno potrebno računat s kakim precej dragim sistemom akumulatorjev, ki lahko bistveno zmanjšajo izkoristek sistema. Cena 10 centov po kWh (po 15-tem letu) je samo navržena, kaj bo v resnici nimam pojma. Najbrž bo višja. - Osnovni problem je verjetno relativna majhnost sistema, ki je tako obremenjen s fiksnimi stroški. - Bojan 111 ni bil povsem dosleden pri navedbah kdaj govori o cenah z in brez DDV. Če so cene brez DDV bi bilo potrebno: a) povečati vrednost investicije za DDV in verjetno zmanjšati vrednost prodane energije? b) predpostaviti ustanovitev firme in zato povečati investicijo za vrednost stroškov ustanovitve in odlive v letih povečati za vsaj administrativne stroške delovanja takega podjetja. Bojan111 si lahko morda malo bolj specifičen glede cen, ki si jih navedel in sem jih tukaj uporabil? -------------------- Če kdo opazi napako naj javi, bom popravil izračune. Če ima kdo idejo kako bolj realno prikazati vhodne podatke lahko korigiram izračune. Upam, da izračun komu pomaga pri razmišljanju. |