PodSvojoStreho.net
Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) (/showthread.php?tid=18480)

Strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47


Re: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - Fantocci - 5.3.2019

Fantocci Napisal:Imam kolektor (2 zanki po 60m colske cevi v krogu okoli hiše, globina okoli 1.8m) za pasivno predogrevanje (poleti predohlajanje) zraka v rekuperatorju preko defrosterja (v bistvu izmenjevalec voda/zrak v dobro izolirani škatli).

Do pred kratkim je to delovalo preko originalnega Paul krmilja, ki je optimirano za zaščito rekuperatorja Novus 300F, zato se skoraj ni vklapljalo, ker pač rekuperator ni dal zahteve za to. Entalpijski rekuperatorji namreč zelo dolgo v minus ne potrebujejo dodatne zaščite.

Ker s tem nisem bil zadovoljen (kolektor bi rad več izkoriščal, če ga že imam), sem pred kratkim povezavo s tem krmiljem prekinil in obtočno črpalko kolektorja vezal direktno. Za avtomatizacijo delovanja pa nameravam vmes dati en STC-1000 termostat za 8€, ki bo skrbel za hlajenje in ogrevanje, saj ima dva releja, ki ju ločeno nastavljaš.

Danes zjutraj sem pogledal: vstopna temperatura glikola je bila 10.1°C in izstopna 9.8°C.
Obtočna črpalka Wilo 25-6 je nastavljena nekaj nad polovično hitrost, če se prav spomnim (ker je zaprta v škatli se ne vidi dobro); to naj bi zagotavljalo pretok okoli 0,5 l/s; morda še več, hidravlični upor teh dveh zank ni velik. Morda lahko zmanjšam pretok?
Če vse to vnesem v enačbo za odjem moči dobim:
P (W) = deltaT x pretok x 4200 J/kgK = 630W

Ni veliko, zanemarljivo pa tudi ne, ker se ta toplota konstantno fila v hišo. V dobro izolirani hiši se vsak Watt pozna. Poraba obtočne črpalke je 37W, načeloma tudi ona s svojo porabo ogreva zrak, saj je v isti izolirani škatli, tako da je ne morem šteti v izgubo. Vsaj pozimi ne.

Še več bi seveda imel od tega kolektorja, če bi vmes postavil mini TČ voda/voda ranga 1kW, ki bi pozimi ogravala in poleti hladila zrak. Morda se nekoč tudi temu posvetim... Če je namreč pozimi tako pasivno ogrevanje zraka še kar učinkovito tega za poletno ohlajanje ne morem trditi. Kolektor se namreč poleti prehitro ogreje nad vrednost, ki bi še omogočala kondenzacijo vlage v izmenjevalcu, česar bi si najbolj želel (razvlaževanje).

Tole škatlo bi lahko tudi sam izdelal (opisi so za hlajenje poleti):
[url=httpsunichr("58")//smgunichr("46")photobucketunichr("46")com/user/Fantocci/media/Defroster%20SD550_zps3gconlblunichr("46")jpgunichr("46")html][img]httpsunichr("58")//imgunichr("46")photobucketunichr("46")com/albums/v94/Fantocci/Defroster%20SD550_zps3gconlblunichr("46")jpg[/img][/url]

Podatek, ki mi manjka, oz. mi je do sedaj manjkal je, koliko vpliva dejansko ima pasivno delovanje na temperature zraka. Meril sem le vstopno in izstopno temperaturo slanice (glikol mešanice), zraka pa ne.
Na osnovi spremembe temperature slanice sem izračunal, da mi defroster dela z okoli 250 do 700W moči (odvisno od temperature vstopnega zraka; zadeva je v bistvu samoregulativna - če je zunanji zrak toplejši je odjem manjši in obratno). Ker pa ne vem točnega pretoka v kolektorju, je to bolj ocena.
Čakal sem namreč na termostat STC1000 iz Kitajske, ki mi bo avtomatsko preklapljal obtočno črpalko za ogrevanje in hlajenje, sedaj to na roke počnem (sem enkrat napisal, da nisem zadovoljen z originalnim krmiljem, zato sem ga prekinil in dal na »manual«).
Ravno v tem tednu sem termostat in preostali material dobil in izdelal nadzorni panel za defroster.
Hkrati s tem termostatom sem dal v omarico še termometre za zrak in slanico, pa bom imel v bodoče vse potrebne podatke. To zimo pa sem že več ali manj zamudil...
Najprej sem iz gruče izbral 4 termometre, da mi vsi enako kažejo (četudi malo lažejo – ni važno; le da enako lažejo, saj me najbolj zanima razlika vstop/izstop).
Potem sem razdrl inštalacijo zraka in senzorje postavil v cevi. BTW, cevi so po 4 letih dela POPOLNOMA čiste.

Spodaj je omarica s krmiljem, montiral sem jo šele včeraj zvečer, zato sem zimo že več ali manj zamudil.
Na levi strani sta termometra za vstop in izstop slanice, na desni pa za zrak. Spodaj je termostat STC, ki ima dva relejčka, en vklopi OČ ob hlajenju in drugi ob ogrevanju. Na sredini je še stikalo za preklop med funkcijo hlajenja in ogrevanja. STC meri vstop zraka (enako kot AIR IN), senzorja sta skupaj.

Vidim, da je vstopni zrak ogrelo za 5.2°C s pasivnim delovanjem (poraba je le 37W obtočne črpalke, pa še ta ogreva zrak s svojimi izgubami).
Hkrati se je seveda tudi osušil; rel. vlaga je padla (zunaj je deževalo in zračna vlaga je bila praktično 100%).
Slanici je izmenjevalec odvzel 0.2°C.
Ta zadnji podatek jemljem z rezervo. Senzorje sem sicer izbral in uparil tako, da sta po dva enako kazala pri več različnih temperaturah, ampak vseeno to ni na 0.1°C natančnosti. Za procente vlage pa predvidevam, da kažejo v rangu točnosti ±5% (dovolj za neko indikacijo stanja).

Mislim, da mi pasivni defroster pozimi popolnoma pokriva prezračevalne izgube, verjetno še več kot to.

Sama postavitev kolektorja me ni stala nič, delavci so samo za dobrega pol metra poglobili obstoječ izkop okoli hiše (naredili polmeterski kanal, v katerega smo položili dve krožni zanki). Mislim, da so mi izkop in polaganje celo pozabili zaračunat - ko sem šel potem gledat gradbeno knjigo, te postavke ni bilo niti vpisane, pa četudi bi bila, ne bi bila visoka. Colske alkaten cevi so bile okoli 120€ pa še nekaj takega za hidravlično vezavo in cca. 125€ za glikol Solar. Je pa bila cena samega defrosterja kar (pre)visoka - okoli 1200€. Ampak on bi se dal za tretjino te cene izdelati v samogradnji (sedaj ko lahko vidim, kako je to narejeno).


Re: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - scuba123 - 8.3.2019

Malo podatkov o gibanju temperaute
Nastavil sem na poletni način se pravi samo bojler. Poraba tople vode samo občasno, ker še nismo vseljeni. Tudi temp. bojlerja sem iz 43 dvignil na 50.
Vstopna v TČ je 7,1 izhodna pa nekje 3,4.
Samo zemljina je segreta na 9 stopinj.
Ampak nekja mi ni jasno, po števcu(<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.mepro.si/socomec-countis-e21">http://www.mepro.si/socomec-countis-e21</a><!-- m -->)
je porabe za 1 kwh, se pravi ta čas ko je ogrela vodo na 50 stopinj.
Števec toplote ( ki je v TČ) je prikazal 4 kwh energije.
TČ je zemlja -voda in ni inverter, ampak po števcu je kazala porabo 2,6kw.
Ko sem čez zimo grel talno pa je žgala z 1,2 kw.
Zakaj tak razpon če je pa on-off?
Je COP zdaj 4?


Re: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - sassapo - 10.3.2019

Z dvigom temperature kondenzacije jasno raste poraba, saj je kompresor bolj obremenjen. Gretje sanitarne vode je za vsako TČ precej zahtevnejše opravilo kot ogrevanje. Pri zelo dobro izoliranih hišah ni redko, da je račun na letnem nivoju za sanitarno vodo višji kot za ogrevanje.


Re: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - Energetik81 - 11.3.2019

Je res, že pri naši ne preveč dobri NEH znaša letna poraba za SV skoraj 40% celotne. Pri dobri NEH ali PH in velikimi uporabniki SV gre to komot čez 60% celotne porabe.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - scuba123 - 10.1.2021

Grejemo 110 m2; hiša brez fasade, v prostoru 23,4 stopinje, talno, pod tlaki 5 CM xps; 8 kW brez zalogovnika;
Vstopna ni šla pod 5 stopinj
Izstop na 1,4
Po mojem izračunu števec toplote ( skupaj topla voda in ogrevanje) delim z kWh odčitanim iz Contisa
COP=4,7
Je pa nekako 1 uro dela 1 uro počiva +- 15 minut
Zunaj med -3 do 3 stopinje


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - sassapo - 10.1.2021

Koliko pa imaš kolektorja in v kakšni zemljini?


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - scuba123 - 10.1.2021

Kolektor je 4x 100 m
+ cca 35 m dovodne  iz razdelilca do hiše.
So v globini 1,8 m
Je pa tam mešanica ilovice, peska, nekaj kamenja.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - scuba123 - 10.1.2021

Hiša se bo ohlajala na notranjo cca 18 stopinj
Zapuščamo karanteno :)
COP izračun 4,65 od 4.1. plus zdaj aktivnih 10 dni
Poraba toplotne energije komplet iz TČ 905 kWh števec za elektriko pa kaže 204 kWh
Kot pravim vstopna ni padla pod 5 stopinj.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - sassapo - 10.1.2021

Glede na to, da še nimaš fasade, je temp. kolektorja odlična. Če si kolektor dobro izvedel, (eliminiral vse možnosti poškodbe cevi) ti bo ta sistem služil več desetletij.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - bk9105 - 10.1.2021

Koliko vrtin, kako globokih je primerljivo kolektorju od scuba123?


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - scuba123 - 10.1.2021

Sassapo upajmo da bo vse ok,
Vsekakor si pa ti kriv za tako odločitev glede zemlja voda, če bi v štartu bilo po moje in nebi bral tvojih prispevkov bi zdaj zunaj  ružil daikin 11kw, ...
Je pa res da še ni konkretnega minusa potem bomo videli,
edino žal mi je da nisem vstrajal na 5x100 m.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - sassapo - 11.1.2021

Ko boš imel fasado, bo še samo bolje. No, upam da zaradi tega nisi jezen na mene Smile
bk... za takšen izplen je dovolj ena vrtina od 90 do 120m. Odvisno od sestave tal - lokacija


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - mario1 - 14.1.2021

Na koncu ogrevanja je izstopna T=0,9, vstopna je 3,9 C.

Ogrevanje je nastavljeno na 28 C (pri misim da -15), po vremenski krivulji. Trenutno je preračunano na 26,1 C. 
Ogrevanje sanitarne vode na 43C.
Za ogrevanje se vklopi cca 5 x / dan.

Letos se praviloma vsak dan kuri kamin, od 1 do 2 m mešanih drv se bo pokurilo čez sezono.

Opis objekta in ogrevanja: Dolenjska, hiša letnik 1965, delno kamen, delno polna opeka; izolacija fasade - 20 cm stiropor, 30 cm steklena volna na hladni podstrehi, v spodnji etaži, pod tlakom od 10-15 cm izolacije, talno ogrevanje.

Kolektor položen po slinky sistemu, na površini cca 300 m2 je položenih 2x300 m cevi, globina jarka cca 2m, glinena zemljina.
Ogrevanje 2 x 75 m2, v spodnji etaži so spalni prostori, v zgornji bivalni, je tudi kamin. Temperatura v spodnji je od 20 do  21 C, v zgornji od 22-25 C, se segreje tudi s pomočjo kamina.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - zelac - 30.11.2021

V množici odgovorov nisem zaskledil, da bi kdo omenjal geosondo. Torej vertikalni kolektor. Ker smo od aprila 2021 lastniki bom podelil izkušnjo z vami.

Lokacija je okolica maribora. Sestava tal je lapor na katerem je cca 2m ilovnate zemlje.

Ogreva se cca 180m2 hiše (K,P,M) + topla voda (180l). 10cm fasade in 40cm debeline sten (oranžni cigel), podstrešje ima cca 30cm izolacije.



Vrtina je 100m v kateri je vstavljena sonda Mouvitech TurboColectior premera 45mm. To pomeni da je cev skupne dolžine 200m+ cca10m za povezavo do kurilnice cca 1m globoko. Temperatura na globini 100m je konstantnih 12 stopinj.

TČ je švedska Thermia 8kW z invertno tehnologijo in regulatorjen, ki samodejno regulira moč delovanja TČ (prestava 1 do 10) in obtok slanice v sondi.

Temperatura v prostoru je 22, SV drži nekje med 43 in 54.
Tmin = 28 (17)
Tmax = 52 (-20)
T pri 0 je nastavljen na 41

Toplotna črpalka konstantno drži razliko med vstopno in izstopno temp. slanice na 2 stopinji.

Popleti ko dela samo SV se ta giblje
- Vstopna 8
- Izstopna: 6

Pozimi (konkretno danes je bilo zunaj -4)
- Vstopna: 1
- Izstopna: -1

Vstopna še ni padla  pod 0, je pa bila zelo blizu ko zvečer pripravlja SV. Predvidevam pa da bo če bodo temperature še nižje.


RE: Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda) - sisekmisek - 30.11.2021

A to maš radiatorje? Novogradnja ali starejša bajta? Tole je kar malo poddimenzinirana vrtina se mi zdi.