+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? (/showthread.php?tid=44456)
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 5.6.2012
Bom pa nekaj spisal in malo modroval morda za koga koristno za koga pa ne.
casar Napisal:Radiatorji s svojo instalacijo že so, delujoči, nihče jih ne bo odstranjeval, tako da tudi do potrebe dodajanja ne more priti. Tudi ogreti zmorejo hišo brez težav na željeno temperaturo. Smisel talnega gretja je zgolj v večjem udobju, boljši izkoriščenosti potencialnega zalogovnika, sončnih kolektorjev, toplotne črpalke in mogoče še česa, česar se sedaj ne spomnim.V načelu sta toplotna črpalka in sončni kolektor relativno slab miks. Oba imata največje izkoristke takrat, ko je energija v hiši najmanj potrebna ali bolje rečeno, ko je energije na dovolj tako sončne kot tiste, ki je npr. v zraku (če govorimo o TČ zrak voda). Ta dva sistema skupaj zato praviloma slabo delujeta na razmerje strošek in koristi. Hitro je lahko seštevek stroškov> seštevek koristi.
Nekatere TČ - pri tem mislim na inverterske ne potrebujejo nujno zalogovnika (za ogrevalno vodo ne mislim na sanitarno), še posebej je to res pri talnem gretju (vlogo zalogovnika prevzamejo masa tal). To seveda ne pomeni, da je zalogovnik ob TČ da je nekoristen. Pri on/off TČ je nujen, pri radiatorskih sistemih menda zelo zaželen. Ne pravim, da je narobe, vendar je ena stvar več, ki potrebuje prostor in jo moraš plačati.
Je pa zalogovnik po moje nujen, če je ambicija ogrevati prostore preko kolektorjev. Vendar pri tem, za nek opazen učinek, potrebuješ veliko kolektorjev, dodatno pa sistem s katerim poleti rešuješ viške (lahko na bolj pa tudi na manj kompliciran način, avtromatski ali neavtomatski, cenejše ali dražje*). Sistem solarnega ogrevanja ima mislim da uporabnik Tone, ki ga je na forumu tudi relativno dobro opisal. Če se ne motim pa tudi fery.
Izmed možnosti, ki si jih nakazal je še najbolj kompatibilen sistem drva+kolektorji. Pri obeh je zalogovnik potreben (no pri drvih in večjem kotlu predvsem manjša število nalaganj - udobje, a tudi izkoristek zaradi optimalnejšega zgorevanja - vsekakor seštevek koristi). Ko ni dovolj sonca, manjko nadomeščaš z drvi (kompatibilno). Poleti, ko praviš, da ne bi rad kuril pa kolektorji pokrijejo potrebe po sanitarni vodi. Razen tega si omenjal zastojn drva (spet korist). Razen tega je vse skupaj tudi eko po današnjih normah.
Ker si omenjal, da je opcija ob morebitni selitvi tudi kaj odnest drugam. Obstajajo tudi energetski ukrepi, ki so reverzibilni
- izolacija hladne podstrehe: nekaj rol steklene volne po tleh, ki jih ob selitvi lahko odneseš s sabo
-izolacija pritličja s spodnje-kletne strani - knauf podkonstrukcija + volna, spet vse enostavno razstavljivo - če ni preko skitanih mavčnih plošč
Marsikaj se da, je pa moja "deviza" še vedno, da je bolje, da je sistem enostaven. Bolje manj kot več načinov ogrevanja, bolj manj vrst kot več vrst ogrevalnih teles... Pri tem ne mislim na miks kolektor/kotel na drva ampak nekako en takle sistem:
- toplotna črpalka za ogrevanje + sanitarno vodo
+kamin za prehodna obdobja in ali romantiko, ki je zvezan še v hranilnik toplote
+solarni kolektorji
+stara centralna peč za backup
+...
Dodatno se mi zdi smiselno razmišljati v smeri kaj bom naredil in potem peljat stvari v to smer. Razmišljanje kaj vse morda bom naredil pa se bojim pripelje le do dodatnih stroškov in dolgoročnega in ne poceni poslovnega razmerja z izvajalcem strojnih inštalacij. Tudi sam imam kak backup na hiši (predvideno mesto za dimnik, ki ga sedaj nisem izvedel, predpripravo za solarne kolektorje - to je bilo res poceni a upoštevaje vse in končen razplet jih ne bom instaliral verjetno nikoli...)
[i]* mimogrede in nepovezano s temo, meni so bili všeč tile načini, ki sem jih videl ali slišal ker se zdijo relativno preprosti:
- poraba tople vode tam kjer bi sicer uporabil hladno: zalivanje vrta, pranje avta, izpust tople vode v zbiralnik vode (ne vem koliko lahko to povzroči kak neugoden kemični proces v zbiralniku - če je velik po mojem ni strahu)
- nek možakar je predelal avtomobilski hladilnik
- zastiranje
- tale je skoraj neeverjetne za SLO in močno dvomim, da je resničen: odvod viška sosedu, ki ima neke vrste odprti hranilnik za sanitarno vodo, nima pa kolektorjev z običajno gardena cevjo
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 5.6.2012
Žerjavar Napisal:Če pa devaš stensko gretje na stari zid brez izolacije, pričakuj kar nekaj povečanja izgub.
Ko ni stenskega gretja, je notranji rob zidu na temperaturi okrog 18 C, pri stenskem gretju pa je zid ob notranjem robu opeke okrog 28 stopinj. Pri zunanji temperaturi 0 C pričakuj povečanje izgub na površini (velikost) stenskega ogrevanja = 28 / 18 = 1,56 ali za 56 %.
Hvala! Do skoraj istega (le za temperature sem si predstavljal, da so bližje skupaj in potem povečanje izgub temu ustrezno manjše) sem prišel sam z logičnim razmišljanjem po zdravi pameti. A ker do teh spoznanj nisem prišel po znanstvenih metodah niti z izkušnjami, sem želel še kakšno potrditev. Ali ovržbo.
Pri talnem gretju ob prvih razmišljanjih nisem upošteval pomembnosti izolacije pod talnim gretjem, zato so me tudi tam obhajali zelo podobni strahovi.
cinik Napisal:Je pa zalogovnik po moje nujen, če je ambicija ogrevati prostore preko kolektorjev. Vendar pri tem, za nek opazen učinek, potrebuješ veliko kolektorjev, dodatno pa sistem s katerim poleti rešuješ viške (lahko na bolj pa tudi na manj kompliciran način, avtromatski ali neavtomatski, cenejše ali dražje*).
Ja, tole, kam s poletnimi viški iz kolektorjev, je tudi še nerešen problem. Kakšne dobre rešitve še nimam. Je sprejemljivo v takih situacijah kolektorje puščati, da preidejo v stagnacijo? Ali pa s stagnacijo dokaj hitro uničiš kolektorje in/ali kaj inštalacije okoli njih?
cinik Napisal:Izmed možnosti, ki si jih nakazal je še najbolj kompatibilen sistem drva+kolektorji. Pri obeh je zalogovnik potreben (no pri drvih in večjem kotlu predvsem manjša število nalaganj - udobje, a tudi izkoristek zaradi optimalnejšega zgorevanja - vsekakor seštevek koristi). Ko ni dovolj sonca, manjko nadomeščaš z drvi (kompatibilno). Poleti, ko praviš, da ne bi rad kuril pa kolektorji pokrijejo potrebe po sanitarni vodi. Razen tega si omenjal zastojn drva (spet korist). Razen tega je vse skupaj tudi eko po današnjih normah.
Točno to je v prvem planu. Pa seveda že obstoječa oprema za kurilno olje. Ostalo so bolj kot ne razmišljanja za nedefnirano prihodnost.
cinik Napisal:- izolacija hladne podstrehe: nekaj rol steklene volne po tleh, ki jih ob selitvi lahko odneseš s sabo
Sem že pomislil na to. No, potem je obvezno potrebno najti neko rešitev, ki bo prišla nad stekleno volno in se bo po njej dalo normalno hoditi in na njej hraniti vsakovrstno kramo.
cinik Napisal:-izolacija pritličja s spodnje-kletne strani - knauf podkonstrukcija + volna, spet vse enostavno razstavljivo - če ni preko skitanih mavčnih plošč
Žal niti približno ne pride v poštev, saj so stropovi v kleti že brez tega prenizki. Mogoče kaj z zgornje strani, ko/če se bo menjaval pod v katerem od prostorov.
cinik Napisal:[i]* mimogrede in nepovezano s temo, meni so bili všeč tile načini, ki sem jih videl ali slišal ker se zdijo relativno preprosti:
- poraba tople vode tam kjer bi sicer uporabil hladno: zalivanje vrta, pranje avta, izpust tople vode v zbiralnik vode (ne vem koliko lahko to povzroči kak neugoden kemični proces v zbiralniku - če je velik po mojem ni strahu)
- nek možakar je predelal avtomobilski hladilnik
- zastiranje
- tale je skoraj neeverjetne za SLO in močno dvomim, da je resničen: odvod viška sosedu, ki ima neke vrste odprti hranilnik za sanitarno vodo, nima pa kolektorjev z običajno gardena cevjo
Od tega mi edino zalivanje vrta deluje uporabno, a to ni avtomatsko in malo dvomim, da bi bilo dovolj. Pranje avta sicer tudi, ampak tega v povprečju skoraj ni, če avto pereš na vsakih nekaj mesecev.
Tole s sosedi pa ... Ehh ... Če bi se uspeli zmeniti in narediti skupni sistem ogrevanja na sekance, bi to bila rešitev, ki gladko povozi vse druge pristope. Pravzaprav bi se celo lahko šli kogeneracijo in na sekance proizvajali elektriko ter se greli z odpadno toploto, kar bi pomenilo ne le to, da nas ogrevanje ne bi nič stalo, ampak bi zanj bili celo plačani. Lesa za sekance je tu okrog kar nekaj, uporablja pa ne vem, če jih kdo, tako da jih je ob prodaji potrebno kar daleč voziti. Pravzaprav se eden od sosedov celo po malem ukvarja s pridelavo in prodajo sekancev, greje se pa sam, če prav vem, tudi na kurilno olje. Ampak, kjer so eni tako na smrt skregani med seboj (bolj drugi med seboj, niti ne toliko z nami), bo težko ...
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 6.6.2012
casar Napisal:Sem že pomislil na to. No, potem je obvezno potrebno najti neko rešitev, ki bo prišla nad stekleno volno in se bo po njej dalo normalno hoditi in na njej hraniti vsakovrstno kramo.Ta zahteva nekaj oteži zahtevo po mobilnosti, je pa rešljiva z letvami in ustrezno pohodno ploščo - nekaj ljudi na forumu je delalo tako.
casar Napisal:Ja, tole, kam s poletnimi viški iz kolektorjev, je tudi še nerešen problem. Kakšne dobre rešitve še nimam. Je sprejemljivo v takih situacijah kolektorje puščati, da preidejo v stagnacijo? Ali pa s stagnacijo dokaj hitro uničiš kolektorje in/ali kaj inštalacije okoli njih?Nimam pojma kako to vpliva na kolektorje, se ne spoznam. Pogosto viške rešujejo še z ogrevanjem bazena (tisti, ki ga želijo - bazen namreč), delno z strmejšim naklonom. So tudi sistemi v katerih se medij umakne, kolektorji pa bi naj to dobro prenašali, kroženje tople vode na streho ponoči, zastiranje. Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem.
Ne morem si pomagati, da ne bi še enkrat povedal. Na nek način si poln protislovij. Nikakor mi ne potegne kako je smiselno investirati v nek solarni ogrevalni sistem nemalo evrov, narediti dualna ogrevalna telesa, hkrati pa nič vložiti v izolacijo. To je najbolj "skregan del" koncepta, ki zelo kvari vsako ekonomiko. Nadalje mi ni jasno - vse je nekako predpriprava dolgoročno razmišljanje za naprej hkrati pa pogoj in želja, da se da vse odnest s sabo, ker je nepremičnina nekako slaba. To ni vprašanje je samo ugotovitev, da to ne gre skupaj. Da se da tudi iz stare hiše veliko naredit z zelo dobro premišljenim konceptom si lahko pogledaš tukaj
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent">http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent</a><!-- m -->
casar Napisal:Žal niti približno ne pride v poštev, saj so stropovi v kleti že brez tega prenizki. Mogoče kaj z zgornje strani, ko/če se bo menjaval pod v katerem od prostorov.Koliko prenizki?. So tudi nizke variante. Tole je drago in mobilnost je težavna, ampak potrebuje malo prostora - ima pa zadeva nekaj problemov, ker je hkrati parozapora:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf">http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf</a><!-- m -->
Drugače pa je 5 cm najboljše volne npr. Urse SF 32 tudi nekaj vredno.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 11.6.2012
cinik Napisal:Pogosto viške rešujejo še z ogrevanjem bazena (tisti, ki ga želijo - bazen namreč), delno z strmejšim naklonom. So tudi sistemi v katerih se medij umakne, kolektorji pa bi naj to dobro prenašali, kroženje tople vode na streho ponoči, zastiranje. Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem.
Bazena ni. Strmejši naklon ja, a je tudi en problem v zvezi s tem. Na razpolago sta namreč približno JV streha z azimutom 144° in JZ streha z azimutom 234°, obe z nagibom 35°. Sem tuhtal, da bi na JV strehi kolektorje toliko dvignil ob V strani in/ali na JZ strehi na Z strani, da bi bili usmerjeni proti jugu. Pri takem načinu montaže, je potem naklon glede na tla žal fiksno določen in znese cca 42° na JV strehi in 50° na JZ strehi, kar ni ravno neka huda strmina. Menda se strme naklone dela nekje med 60° in 70°. Ostali prijemi, mogoče, čeprav tudi nosijo s seboj svoje probleme. Razen zastiranja, saj redno po strehi zagotovo ne bo hodil nihče.
cinik Napisal:Ne morem si pomagati, da ne bi še enkrat povedal. Na nek način si poln protislovij. Nikakor mi ne potegne kako je smiselno investirati v nek solarni ogrevalni sistem nemalo evrov, narediti dualna ogrevalna telesa, hkrati pa nič vložiti v izolacijo. To je najbolj "skregan del" koncepta, ki zelo kvari vsako ekonomiko. Nadalje mi ni jasno - vse je nekako predpriprava dolgoročno razmišljanje za naprej hkrati pa pogoj in želja, da se da vse odnest s sabo, ker je nepremičnina nekako slaba. To ni vprašanje je samo ugotovitev, da to ne gre skupaj. Da se da tudi iz stare hiše veliko naredit z zelo dobro premišljenim konceptom si lahko pogledaš tukaj
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent">http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent</a><!-- m -->
Brez težav verjamem, da to izgleda protislovno, ampak razmere so pač take.
Vincent je naredil izjemno delo, tako s samo obnovo hiše, kot s podrobnim opisom obnove. Sploh za slednje, hvala, Vincent! Vseeno obstaja nekaj pomembnih razlik. Tako v hišah kot še bolj v okoliščinah. Vincentova hiša je kakšnih 15 let novejša ter temu primerno bila boljše zgrajena, po uporabni površini nekje 2x večja, zelo kockasta (odlično razmerje med uporabno površino in zunanjim ovojem), naokrog precej manj zabetonirana, ter nima kleti, kar je samo po sebi sicer minus, a za obnovo sploh glede hidroizolacije neprimerno lažje, kot hiša s kletjo, sploh, ko je klet samo pod polovico hiše.
Še bolj pomembno je pa to, da si je po mojem razumevanju Vincent z obnovo te hiše ustvaril dom, v katerem bo skupaj s svojo družino preživel vsaj nekaj desetletij. In ugibal bi tudi, da je v obnovo najbrž vložil dobršen del svojih virov brez šparanja za vzporedno obnovo še ene ali dveh podobnih hiš, nakupov hiš/stanovanj ali kaj podobno velikega. Če si pa po drugi strani razpet med tri lokacije in ne veš, kam te bo življenje zaneslo v prihodnosti, potem se ti pač upira vlagati veliko virov v eno lokacijo, za katero sploh ni rečeno, da boš tam na dolgi rok, oz. tudi če na koncu pristaneš tam, delati neko srednje veliko obnovo, ker bi potem verjetno bolj prav prišla večja obnova.
cinik Napisal:Koliko prenizki?. So tudi nizke variante. Tole je drago in mobilnost je težavna, ampak potrebuje malo prostora - ima pa zadeva nekaj problemov, ker je hkrati parozapora:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf">http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf</a><!-- m -->
Drugače pa je 5 cm najboljše volne npr. Urse SF 32 tudi nekaj vredno.
Stropovi so visoki od 182 cm do 209 cm. Do tako velikih razlik prihaja iz dveh razlogov: ker plošča na vrhu ni ena sama enotna, kot je to običajno pri hišah, ampak je v splošnem nad vsakim prostorom nekaj svojega na svoji višini, in ker tla v kleti niti približno niso vodoravna, pač pa ponekod bolj, drugje manj visijo v smeri jaška ob eni steni.
Hmm, če ima gornja zadeva 6x boljšo izolativnost od kamene volne, zakaj potem skoraj povsod ne dajejo tega namesto kamene volne? Res je verjetno precej dražje, ampak bi šel stavit, da je tako zaradi monopola in zaradi maloserijske proizvodnje. Maloserijske glede na količino proizvedene kamene volne.
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - csamo001 - 11.6.2012
cinik Napisal:Koliko prenizki?. So tudi nizke variante. Tole je drago in mobilnost je težavna, ampak potrebuje malo prostora - ima pa zadeva nekaj problemov, ker je hkrati parozapora:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf">http://www.insulation-actis.com/pdf/45pdf13.pdf</a><!-- m -->
Drugače pa je 5 cm najboljše volne npr. Urse SF 32 tudi nekaj vredno.
Če tole drži, torej da je 3,5 cm tega materiala ekvivalentno z materialom (volno) v debelini 21 cm in lambdo 0,04, potem mora ta Actis imeti lambdo okoli 0,0065. To je veseljsko, tako da sem precej skeptičen.
Tudi ta certifikat, se mi zdi, je bolj kot ne "certifikat" - prvič namreč slišim za BM Trada Certification. Ali kdo morda ve kaj je to?
Zanimivo je tudi, da v celotnem besedilu ni specificirana lambda omenjenega izdelka, kar je minimum v tehničnem listu za vsako izolacijo.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - vincent - 11.6.2012
glede actisa...hja, zadeva deluje na principu sevanja - tam je super dobra a v realnosti..bi lahko kako rekli na to temo. Verjetno da največ od sebe kjer prihaja do ekstremin temp. razlik (prava vesoljska tehnika :wink: ) a v 'domači' uporabi...ne vem no...verjetno deluje pod res določenimi pogoji.
Sam jo imam v stanovanju (2,5 cm), ovito okoli bojlerja (v kopalnici)...ne vem no, če jo primeš, je v zgornjem delu (kjer je toplejša voda) topla na otip...torej...izolativnost? hm hm hm. Pri klasični izolaciji sem prepričan da na hladni strani ne bi ničesar čutil (vsaj toplote ne).
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Žerjavar - 11.6.2012
Citat: zadeva deluje na principu sevanja - tam je super dobra a v realnosti..bi lahko kako rekli na to temo.Smo pred kakim letom že debatirali o tem, pa sedaj ne najdem. Če se prav spomnim, računsko se nikakor ni dalo priti do navedene cifre prevodnosti. Šlo bi, če bi med folijami bil plin ksenon - očitno ni, ker se jo lahko reže.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 11.6.2012
casar Napisal:cinik Napisal:Pogosto viške rešujejo še z ogrevanjem bazena (tisti, ki ga želijo - bazen namreč), delno z strmejšim naklonom. So tudi sistemi v katerih se medij umakne, kolektorji pa bi naj to dobro prenašali, kroženje tople vode na streho ponoči, zastiranje. Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem.
Bazena ni. Strmejši naklon ja, a je tudi en problem v zvezi s tem. Na razpolago sta namreč približno JV streha z azimutom 144° in JZ streha z azimutom 234°, obe z nagibom 35°. Sem tuhtal, da bi na JV strehi kolektorje toliko dvignil ob V strani in/ali na JZ strehi na Z strani, da bi bili usmerjeni proti jugu. Pri takem načinu montaže, je potem naklon glede na tla žal fiksno določen in znese cca 42° na JV strehi in 50° na JZ strehi, kar ni ravno neka huda strmina. Menda se strme naklone dela nekje med 60° in 70°. Ostali prijemi, mogoče, čeprav tudi nosijo s seboj svoje probleme. Razen zastiranja, saj redno po strehi zagotovo ne bo hodil nihče.
Tule sem prej nekaj pozabil dodati. Kakšno vezo ima s poletnimi viški sončnih kolektorjev izolacija hiše in zakaj bi v neizolirani hiši bil to hujši problem? Če bi bili pikolovsko natančni, se mi zdi, da se bo iz do konca ogretega zalogovnika celo za spoznanje več toplote izgubilo skozi neizolirano hišo, kakor je bo šlo skozi izolirano, kar bi potem pomenilo, da izolacija hiše povzroča celo sa spoznanje večje težave. No, to je zelo teoretično, v praksi bi še vedno rekel, da izolacija tukaj ne igra kakšne vloge.
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - csamo001 - 11.6.2012
"Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem."
Če je dimenzioniran za dogrevanje pozimi, pol so njegove "dimenzije" zaradi večjih toplotnih izgub večje.
Ker je torej sistem dejansko predimenzioniran to povzroča večje težave v toplejšem delu leta, v primerjav s sistemom, ki je dimenzioniran, da zadosti nižjim energetskim potrebam bolje izolirane kočice.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 11.6.2012
csamo001 Napisal:"Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem."
Če je dimenzioniran za dogrevanje pozimi, pol so njegove "dimenzije" zaradi večjih toplotnih izgub večje.
Hja, če to razumemo v smislu enakega deleža dogrevanja, potem je temu res tako. Ampak cinik tega ni eksplicitno zapisal. Jaz sem pač razumel, da so kolektorji v obeh primerih enaki. Seveda v obeh primerih večji, kakor je potrebno za ogrevanje tople vode.
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - vincent - 11.6.2012
Žerjavar Napisal:očitno ni, ker se jo lahko reže.
Moram rečt,d a ko jo držiš v roki si rečeš..'a tole stane 25 EUR po kvadratu!?' :lol:
(folija na folijo, vmes pa neke vrste tkanina, da se sloji ne sprijemajo)
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 12.6.2012
cinik Napisal:Pogosto viške rešujejo še z ogrevanjem bazena (tisti, ki ga želijo - bazen namreč), delno z strmejšim naklonom. So tudi sistemi v katerih se medij umakne, kolektorji pa bi naj to dobro prenašali, kroženje tople vode na streho ponoči, zastiranje. Je pa viškov poleti pri nekem sistemu, ki je dimenzioniran za dogrevanje pozimi toliko (sploh v neizolorani hiši), da je to nemajhen problem.Mislil sem tako kot je razložil @csamo001. Če je neka hiša izolirana rabi x površine kolektorjev. Če ista hiša ni izolirana rabi y površine kolektorjev (večjo površino, ker so toplotne potrebe večje*). Ker je y>x je pregrevanja v toplejših mesecih pri neizolirani hiši več ali bolje rečeno še več. Mislim pa predvsem na obdobja, ko ogrevanja ne rabiš in rabiš samo še toplo sanitarno vodo. Nisem pa noben ekspert za kolektorje, nazadnje sem zadeva preračunaval kake leta nazaj. Meni se je kazalo, da je možna neka stopnja dogrevanja, nikakor pa ne celotnega ogrevanja (vsaj ne v mojih krajih) in v običajno opremljeni hiši. Dopuščam možnoist, da se je vmes zgodil kak tehnološki napredek, ki tako trditev postavi na laž (recimo izboljšani kolektorji in kaki "super duper" hranilniki toplote).
----------------
Glede Actisa
Zakaj ni podatka o toplotni prevodnosti (λ). Dejansko nas zanima toplotna prehodnost (U) ali toplotna upornost ®. U in R sta si inverzna (U=1/R). Za izračun U rabimo λ in debelino tega materiala (d). Pri tem je U=λ/d oziroma R=d/λ. Actis pride v fiksni debelini (sendvič večih materialov) => po debelini ni "prilagodljiv" => podatek λ niti nima smisla, ker d pri actisu nima smisla - material je kakršen je, fiksna debelina. Uporabnejši je kar U ali R. R je za actis naveden v podatkih za vse izolacije tega podjetja - edini material, ki mu to manjka je mislim da Chap Reflex in Triso Sols (če me spomin ne vara je Triso Sols novejša varianta Chap Reflexa), osnovni namen teh dveh pa je montaža pod estrih in zvočna izolativnost - zaradi namembnosti najbrž zato ni podatka za R ali U.
Okrog tega materiala je precej, verjetno upravičene skepse. Za moje pojme, pa je material smiselno uporabiti le če ni dovolj prostora za kaj drugega cenejšega.
BM Trada mislim, da ni nek mikimiška institut ampak so "certifikacijko telo", ki je akreditirano pri UKAS - akreditacijskem telesu v Združenem kraljestvu (sam razumem, da je to grobo rečeno angleški približek našega SIQ).
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.bmtrada.com/aboutbmtrada.php">http://www.bmtrada.com/aboutbmtrada.php</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ukas.com/">http://www.ukas.com/</a><!-- m -->
Koliko je zadeva kredibilna naj presodi vsak sam. Osebno mislim, da je 2 ali 3 cm Actisa izolativno gledano bolje kot 2 ali 3 cm npr. volne ali stiroporja. Ali pa je toliko bolje kot se trdi v tehničnih podatkih pa dvomim tudi jaz (vem pa ne). Moje začetno uporabniško ime na tem forumu je bilo skeptik, pa sem pozabil pasword nekaj let nazaj
Jaz sem se, ko sem jo imel v roki vprašal enako kot vincent - sem se sprijaznil s piškavim argumentom, ki sem ga nevedel s centimetri. Mislim pa da ta izolacija gotovo ni učinkovita če obstaja stik toplega telesa in folije - nalepljena npr. neposredno na boljer (pa vincent zagotovo ni naredil tako - glede na to kako je vse naštudiral - da ne bi razumel to kot kritiko - je le edini primer, ki sem se ga spomnil ). Posledično je to dodaten faktor, ki komplicira uporabo te izolacije v praksi.-----
*no lahko bi bilo tudi v obeh primerih enaka površina kolektorjev, samo bi pokritost potreb v neizolirani hiši bila manjša, ugibam pa, da je cilj stroškovna optimizacija ta bi zaradi utilizacije kolektorjev (izkoriščenosti) pri neizolirani hiši po moje privedla do večje površine kolektorjev, vsaj meni so tako izračuni nekaj let nazaj kazali
Edit: res pa je, da je v nekem smislu utilizacija najboljša prav v neizolirani hiši, ker ogrevalna sezona v taki hiši daljša in ker se energije rabi več. Ampak poleti pa se je treba soočit z viški. Več je kolektorjev več je viškov...
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - malavar - 10.10.2015
Pozdravljeni vsi skupaj,
imam staro kamnito hišo na krasu, zidovi 70-80cm zelo zavetna lega, burje skorajda ni! Objekt je na severni strani (burja) vkopan (hidroizolacija-drenaža)do nadstropja, z notranje strani ometi (thermopuc) debeline od 5-9cm. Postavljam talno gretje in razmišljam o TČ. Objekt cca 90m2 v dnevnih prostorih bo kaminska peč, iz dnevnih prosotrov odprt prehod v vežo in nadstropje. Komentarji zaželjeni!
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Homer - 10.10.2015
Komentar je zelo enostaven....
TČ bo seveda brez problemov ogrevala, tako da bo kamin kvečjemu za vzdušje ali pa kot rezerva.
Tako "čez prst" bi rekel 8 kW
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - vincent - 10.10.2015
Kot rečeno...tč + talno = idealna izbira.