PodSvojoStreho.net
Tlak zemljine - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Nepremičnine (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=3)
+--- Forum: Gradbena dokumentacija (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=11)
+--- Tema: Tlak zemljine (/showthread.php?tid=26549)

Strani: 1 2 3 4


Re: Tlak zemljine - Žerjavar - 16.8.2015

Citat:Če imam podatke na razpolago jih uporabim, sicer glede na oceno terena,
Ali imaš kakšen seznam (tabelo za različne zemljine) z oceno terena ter pripadajoča strižna trdnost?


Re: Tlak zemljine - mirator - 16.8.2015

Sem ti poslal po ZS. Žal so strani iz standarda, ki ga je prepovedano razmnoževati.


Re: Tlak zemljine - cuker - 17.8.2015

@Žerjavar, glede tvojega točkovnega temelja je postopek sledeč:

Poznati moraš kohezijo zemljine (npr. za eno SC: 8 kPa), strižni kot (30 stopinj) in prostorninski teži betona (25 kN/m3) in zemljine (19 kN/m3).
Podatke od-do imaš ker imajo pač različne zemljine svoje razpone, natančne podatke pa dobiš s sondiranjem dotične zemlje in laboratorijsko preiskavo.

S faktorji iz eurocoda se izračunajo projektne vrednosti fi, c in delta, višina temelja je ponavadi določena z globino zmrzovanja, izbereš širino (ter dolžino ali premer če ni kvadraten), izračunaš lastno težo temelja, projektno vrednost obremenitev (stalna/spremenljiva, vertikalna/horizontalna obtežba).

Temelj se preveri na zdrs (Hd je manjše ali enako Rd+Rpd) in nosilnost temeljnih tal (Vd je manjše ali enako Rd), preveri se izkoriščenost (Vd/Rd). V primeru da je pogojem zadoščeno in izkoriščenost ni premajhna smo s tem končali, če ne, se spremeni širina temelja. Pasivni zemeljski odpor se računa samo če ni izpolnjen pogoj Hd je manjše ali enako Rd.
Formule odpora zemljine so napisane v izrezku eurocoda, ki ga je nekdo prilepil na prvi strani. Lahko pa jutri pošljem primer izračuna točkovnega temelja oz. kak del eurocoda če rabiš.

Bi pa prosil če se da dobit te tabele za lastnosti različnih zemljin.


Re: Tlak zemljine - Žerjavar - 17.8.2015

@: cuker: Hvala za trud. Mene ne zanima standard, predpis, EC, ... Pač pa fizika, tehnika. Nimam nobene potrebe, da bi se učil in spoznaval nove predpise. Skušam razumeti dogajanje v zemljini ob obremenitvi in to dogajanje matematično zajeti. Sem pa spadajo tudi tehnične lastnosti zemljine. Sem v tem času že dobil tabelo z opisom zemljine in pripadajoče lastnosti - seveda večina od - do. Se zahvaljujem enemu od forumašev.

Mi pa v tem trenutku še manjka odvisnost mejnega vertikalnega pritiska na zemljino pod dnom temelja. Odvisnost od vrste zemljine (kot notranjega trenja) in globine. Sem sicer razvil neko odvisnost s pomočjo aktivnega in pasivnega pritiska na vertikalno ravnino. Nisem pa prepričan, da je popolnoma pravilno. Se mi pa nekako približuje razpoložljivim podatkom, kar sem jih uspel do sedaj dobiti.


Re: Tlak zemljine - Betoner - 17.8.2015

Za spoznavanje obnašanja uporabi mohrove napetostne kroge, mohr-coulombovo teorijo porušitve in coulombov strižni zakon, če prav razumem, kaj te zanima..


Re: Tlak zemljine - mirator - 18.8.2015

Kot pravi @Žerjavar. Pomembno je razumeti fiziko, potem se pa že uskaldi s opredpisi. Fizika se ne spremina, predpisi pa. In jaz sem ravno tu naletel na problem. Nimam težav z dimenzioniranjem točkonega temelja ne s fiziko ne s standardi, na problem pa naletim pri direktno vkopanem drogu brez temelja. Po izračunu, ki je veljal pred EC (izračunal sem pritisk ploščine dna droga in bočni pritsk površine vkopanega droga na zemljo ter to primerjal z dopustno tlačno obremenitvijo zemlje in zmagal. Pri postopku po EC pa me moti ravno ekscentričnost rezultante delujoče sile. N.pr.:
Po EC se izračuna projektna obremenitev na aktivno površino R/A'. Aktivna površina je pri kvadratnih ali pravokotnih temeljih enaka zmnožku aktivnih stranic L' krat B'. Pri tem sta sta L' in B' definirani z ekcentričnostjo e: L'=L-2e in B'=B-2e.Pri lesenem drogu s premerom spodaj recimo 0,27 m pa mi horizontalna sila vetra na drog in vodnike povzroča ekcentričnost okili 2 m. Tukaj pa me pri usklajevanju fizikalnega problema s predpisi zmanjka. Kja naj sedaj naredim s to ekcentričnostjo in ali lahko v tem primeru namesto A' uporabim kar A?


Re: Tlak zemljine - Betoner - 18.8.2015

Pri zadostni globini vkopanega droga glede na premer je smotrna uporaba računa za globoko temeljenje..


Re: Tlak zemljine - runocar - 18.8.2015

cuker Napisal:Lahko pa jutri pošljem primer izračuna točkovnega temelja oz. kak del eurocoda če rabiš.

Se priporočamo! Sem ali pa na ZS.
LP
Runočar


Re: Tlak zemljine - runocar - 19.8.2015

Mogoče komu kaj pomaga.

<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y0r/Vodoravno%20obremenjeni%20koli.pdf?dl=0">https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y ... i.pdf?dl=0</a><!-- m -->

LP


Re: Tlak zemljine - Žerjavar - 19.8.2015

runocar Napisal:Mogoče komu kaj pomaga.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y0r/Vodoravno%20obremenjeni%20koli.pdf?dl=0">https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y ... i.pdf?dl=0</a><!-- m -->
Ali hočeš manj vešče v tej stroki odvrniti od brskanja po tovrstnem znanju?

Kakorkoli zakomplicirano je tukaj povedano, se da povedati enostavno razumljivo:
Če imaš zabit kol in nanj na vrhu deluješ s horizontalno silo, bo vrhnji del zemljine pritiskal na kol proti tej sili, čisto spodnji del pa v isti smeri. Nasprotujoča pritiska zemljine ustvarjata protimoment momentu zaradi sile.

Tudi zemljina je za manjše obremenitve elastična ter se obnaša podobno hookovemu zakonu = večja sila, večja deformacija. Tu mi ni razumljiv razpored tlačnih obremenitev zemljine, kot je prikazano. Predvidevam, da je razpored po rdeči črti.

Pričakujem pripombe.


Re: Tlak zemljine - mirator - 19.8.2015

Hvala. Kar se tiče horizontalnih obremenitev tal (gledano vzdolž osi kola) se sklada s pojasnilom @Žerjavarja, obremenitve pod nogo kola pa moram še preštudirati.
Zanimivo se mi zdi, da se mi je tak problem zdel za statika povsem enostaven, sedaj pa vidim, da se pravzaprav vsi lovimo.
@Žerjavar, si me prehitel.


Re: Tlak zemljine - Betoner - 19.8.2015

@Žerjavar
Po Brinch-Hansenu za toge kole (tvoja slika), ki je dejansko podobno z konzolnimi stenami->siva šrafura na desni=pasivni zem.pritiski, na levi aktivni, vrtišče kola je označeno. In tam je zemljina tlačena.

Podoben razpored tlakov (rdeča črta) dobiš pri konzolnih stenah. Sicer je ta stena sidrana, samo za občutek.
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/E/1M/2rDvCzi0/konzolna-sidrana-stenaunichr("46")jpg[/img]

[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/1/Ul/2biTPl11/konzolna-stena-grafunichr("46")jpg[/img]

Tam, kjer pride konzola do dna jame, nastopijo na drugi strani še pasivni pritiski, ki se hitreje povečujejo od aktivnih, zato pride do preskoka na drugo stran


Re: Tlak zemljine - Žerjavar - 19.8.2015

@: Betoner:
Dajva enostavneje. Pusti gradbeno jamo in zagatno steno, mene sploh ne zanima.
Govorim o telegrafnici, ki je na vrhu obremenjena s hor.silo (veter). Kakšen je razpored pritiskov zemljine na tisti del telegrafnice, ki je v zemlji, da držijo ravnotežje horiz.sili na vrhu? Upoštevaj, da to ni prva obremenitev po vgradnji, ampak se obremenitev občasno ponavlja in nastopa tudi v nasprotni smeri. Poglej sliko, ki sem jo priložil v zadnjem prispevku. Ali je to po osnovni risbi (sivo) ali po moji rdeče vrisani črti. Zdi se mi namreč nemogoče, da bi v običajni zemljini na neki globini bil znaten pritisk z ene strani, milimeter (ali cm) dalje pa enako velik z druge strani.


Re: Tlak zemljine - Betoner - 19.8.2015

Slike sem dodal, ker je podoben primer in isto po brinch-hansenu. In ja, dejansko gre po šrafuri, torej cm razlike, se vse spremeni. Ampak to je model po brinch-hansenu, po teoriji mejnih stanj za toge pilote. Imaš pa še postopke po teoriji elastičnosti ter po modulu reakcije tal. Je pa vse "pravilno".

Kako je pa to realno v zemljini, pa ne ve nihče Smile Zemljina le ni jeklo..


Re: Tlak zemljine - Žerjavar - 20.8.2015

Citat:Kako je pa to realno v zemljini, pa ne ve nihče Smile Zemljina le ni jeklo..
To ni čisto tako. Nekateri očitno vedo in jim ni problem zapisati in podpisati, kakšne obremenitve bo zemljina vzdržala. Včasih jo le pogledajo, včasih naredijo kakšen poskus (meritev) na licu mesta, včasih vzamejo vzorec zemljine za laboratorijsko analizo.

V glavnem so uspešni. Tam, kjer se dela lotijo resno (višje stavbe, ...) so neprijetni dogodki (nagibanje, pogrezanje, pokanje temeljev, ...) zelo redki.

Je pa razumljivo, da takih ekspertiz nima smisla delati za vsako telegrafnico, samostojni WC, ..., zato je dobro imeti enostavnejše metode za določitev nosilnosti zemljine.

V gr.priročniku so navedeni izračuni aktivnega in pasivnega pritiska zemljine, ki se uporablja za škarpe, ..., kjer se vzamejo podatki iz tabele na osnovi opisa zemljine (glina, ilovica, pesek, prodec, ...).
- Ali obstoja podoben način za določitev nosilnosti zemljine (tlak temelja na zemljino)?
Jaz sem za tak izračun že sestavil formulce, vendar mi manjka nekaj referenčnih podatkov, da bi preveril izračun.
Za zemljine po gornjem opisu bi rabil: kot notranjega trenja, globina, nosilnost zemljine (ali dovoljena obremenitev in skupni varnostni faktor). Bi se priporočal za te podatke, tudi če je le za en primer zemljine (vključeno v projekt za individualno hišo).
S podatki o dopustni obtežbi tal (stran 399 gradbenega priročnika 2. izdaja) si ne znam pomagati, ker ni podatka o globini zemljine, kjer ta ta dopustna obtežba. Tudi podatka o kotu notranjega trenja ni.