postoj Napisal:Ta je dobra. To ni poslovni objekt, ampak skladišče. Reci še "ne nisem plešast, samo čelo imam visoko."

A stanuješ v tem skladišču, al imaš noter materjal za opravljanje svojega posla?

pokrovka Napisal:Kdo pa pravi, da je recesija? :lol:

ataIBA Napisal:

casa Napisal:Še en, ki se hvali z majhnjo težo :evil: !!! Ljudje božji, dajte si že enkrat dopovedat, [b]da je majhnja teža kritine POMANJKLJIVOST in ne prednost!!![/b]Predstavljajte si prekritje strehe s cerado in kaj se z njo dogaja pri vetru. Kritina rabi lastno težo, ki deluje pri vetru koristno.
LP

papez46 Napisal:Teža kritine vsekakor ni vedno prednost. Tu me malo zmoti enostranso-pristransko mnenje in poveličevanje določenih produktov.
Prednost teže kritine je samo pri vetru, dežju (ker ni lukenj za pritrjevanje :evil: ), snegu (ker ni zamakanja pri izrinjenih vijakih iz lesa) in temperaturni obremenitvi (ker se "masa" počasneje segreva in hladi), kar preprečuje tudi kondenz.

Vsekakor igra teža kritine v primeru vetra določeno vlogo. Žal pa veter ni edini faktor, ki ga je potrebno upoštevati pri konstrukciji objekta. Eden od morda še pomembnejših dejavnikov je "POTRESNA VARNOST" objekta.
Točno! Pri mansardnem stanovanju, kjer so med gips ploščami in streho samo špirovci, izolacija, late 5/4 in kritina, se ti podere plošča pod tabo in na glavo dobiš težke strešnike. O kompenzaciji nihanj lesene konstrukcije in celo deskanju strehe, ki to prepreči bomo kdaj drugič???? Kje v Sloveniji pa je tako nevarno potresno območje??? :wink:

Velika masa/teža betonske ali opečne kritine na strešni konstrukciji nikakor ne pripomore k protopotresni varnosti. Že ob zmernih horizontalnih pospeških in silah, ki delujejo na objekt ob potresu, velika masa zaniha in dobi velik horizontalni pospešek, kar da za rezultat porušitev ne le strehe ampak tudi spodnjih vertikalnih konstrukcij.
Zmerne horizontalne pospeške prenesejo vogalni armirani stebri in tudi zid. Pri kateri stopnji? A smo na Japonski???

Torej je lahka kritina, oziroma majhna teža kritine tudi prednost.[/b] Posebej še pri različnih montažnih konstrukcijah, pasivnih sistemih in pri objektih z več etažami.
... sploh če so grajena visoko na lesenih stebričkih. te pa slamo gor! [/b][/b]
Dejstvo pa je, da kovinska kritina ( ne glede na znamko in proizvajalca ) ni primerna za vsak objekt, tako kot tudi betonska ali opečna kritina zaradi svojih lastnosti ni primerna za vsak objekt - predvsem za tiste strehe, kjer so nakloni relativno majhni.
Napača! Poglej si Creaton Premion, ki se polaga že nad 12° in mora imeti spodaj folijo samo zaradi pršiča z vetrom. Za normalni dež z vetrom je b.p.! Je pa to opečna kritina, ki ima mnogo višji folc kot betonska!!! Ne dajaj ju v isti koš! Med njima je ALI samo zaradi teže!

In še enkrat in ponovno bom navedel, da je kovinska kritina popolnoma enakovredna drugim kritinam, je pa v primerjavi z drugimi predvsem trajnejša in glede vzdrževanja manj zahtevna in z tem na dolgi rok cenejša.
Oprosti prijatelj! Tu si pa hudo mimo tresnil. Najprej glede trajnosti. Pleh bo sicer zdržal, vendar pod plehom je podkonstrukcija, ki jo bo vzel :evil: zaradi pregrevanja in kondenzacija - stalne vlage, plesni,....Drugič je vzdrževanje!!!!! Vijake v profilirani kritini je potrebno zategovati, da tesnila držijo. Le - ta imajo tudi svojo trajnost in jih je potrebno čez 10 let menjat. Zamenjava se opravi tako, da se vijak iz LESENEGA navoja v moralu odvije in v ISTI NAVOJ ponovno zavije vijak z novim tesnilom.... Tega nihče ne dela, ker je vsak toliko pameten, da ve, da leseni navoj gre v franže in vijak ne bo držal... Torej z leti spusti VSAK vijak, začne se zamakanje in dobro je napisat na kritino svoj naslov .... :wink: da jo prinesejo nazaj... Strešnik - opeka ali beton pa se položita na late in kakšno vzdrževanje potrebujeta onadva oz. taka kritina????? Pri kvalitetni opečni je res potrebno čez dobrih 100 let menjati late :lol:

Zakaj je cinkotit na kresiji zgnil vemo. In verjamem, da ve tudi ataIBA, pa to navrže le kot dejstvo in proti argument kovinski kritini, ne pove pa razloga.
O cinkotitu sem napisal zakaj se je "sprašil" in izginil. Zaradi vlage od spodaj in neprisotnosti zraka je nastal Zn hidroksid = beli prah in ne Zn oksid = patina, ki preprečuje nadaljno oksidacijo. Posledica kondenzacije od spodaj!!!! Govora je bilo o cinkotitu, ki konndenzira tako kot vsaka pločevinasta kritina od spodaj - zvečer in od zgoraj - zjutraj. Mislim, da sem razlog takrat tudi povedal:

Ga bom sam. Namreč v fazi izvedbe in glede na naklonino strehe, je izvajalec na pritiske investitorja ( da je bila zadeva cenejša ) "pozabil" izvesti pod cinkotitom "švic folijo" ali gumbasto folijo. Tako je bila pločevina direktno izpostavljena kondenzu s spodnje strani, kar je povzročilo razpad samega materiala.
Nebo tak. Arhitekt je predpisal sistem popolnoma enak bakreni folcani strehi. S spodnje strani impregnirana lepenka, ki je žal preprečevala dostop zraka oz. kisika za oksidacijo, ki je za Zn nujen. Tvoja švic gumbasta folija se ne uporablja pri folcani strehi iz cinkotita zaradi točkovne obremenitve, ki povzroča bradavičenje cinkotita!!! Uporablja se le originalno plastificirano pletivo ali pa deske brez vmesnega sloja. Torej, kondenz s spodnje strani ni pri Zn problematičen, če se lahko ustvarja s prisotnostjo zraka oksid. Če zraka ni, je - ponavljam - hidroksid = bel prah. ŠE ENKRAT - GOVORIVA O CINKU!!!

IN REZULTAT ? P L E H J E Z A N I Č ? !
NE, NE IN NE PAPEŽ, CINK V TAKEM SISTEMU JE ZANIČ :!: VELIKA RAZLIKA :!: OBA PA S SPODNJE STRANI KONDENZIRATA. PLEH JE PLEH IN LASTNOSTI VSEH PLOČEVIN SO TAKE, DA BREZ PROTIKONDENČNEGA TERMOIZOLACIJSKEGA NANOSA S SPODNJE STRANI KONDENZIRAJO!!!
(pa se tudi jaz malo derem z velikimi črkami...)

Pa je res? Odgovor je NE! Le slabo oziroma NEPRAVILNO JE BILO VGRAJENO IN IZVEDENO.
Ja, pri cinkovi pločevini je napačna vgradnja povzročila že pred gnitjem lesene podkonstrukcije propad pločevine. Trajnost sistema je sigurno večja zaradi svetle barve cinkotita, ki se manj pregreva kot temna pločevina in ima posledično manjše razstezke in manjšo kondenzacijo zaradi manjšega pregrevanja podkonstrukcije. Samo to.

Podoben primer se dogaja v Dolu pri Ljubljani. Na novonastajajočem kompleksu stanovanj bodo strehe izvedene iz Aluminijaste pločevine v klasični folcani tehniki. Material je v Slovenijo prišel mimo uradnega zastopnika, dela pa izvaja izvajalec, kateri nima specialnih znanj za tovrstno izvedbo. Še več, ni na seznamu kleparjev, ki so pri proizvajalcu materiala dobili ustrezna znanja in informacije o vgradnji tega materiala.
Pri montaži ne uporablja ustreznih pritrdilnih elementov, ki so del sistema, ter tako zagotavljajo pravilno obnašanje kritine v vseh možnih pogojih.

In spet in zopet bo slišati " PLEH je zanič".
A je projektant razmislil, da obstaja več kvalitet Al pločevine? Ima vsaj malo strojniškega pojma, kaj pomeni razstezek pločevine? Da so "hafteri" - drsniki, ki kompenzirajo gubanje pločevine? A mu je morda celo kak pametnjakovič prišepno, da je Al za streho premehek, da ima samo eno prednost - nerjavenje???? Na drugi strani pa take pomanjkljivosti, da jih da v projekt samo popolni neznalec???? Jaz takega objekta ne grem delat, razen na naklonu nad 45 stopinj in pri "šarah pod 0,5 m, ko mi tudi majhnja teža pločevine pomaga pri raztegovanju navzdol po drsni podlagi. Bemti zakon, ko za napake projektanta odgovarjamo izvajalci, ki bi ga morali opozoriti na neumnosti v projektu, ker bi naj mi bili "specialisti". Glede same vgradnje bodi prepričan, da jo zna vgraditi vsak klepar, ki je kdaj delal folcano streho. Specialno znanje zahteva samo število hafterjev po tm, zgibe z diletacijo in neuporabo kitov - tesnil.

Pa je res tako?
Ali je nekaj narobe z ljudmi, ki v želji po še malo večjem dobičku in zaslužku "ZAVESTNO" kršijo in ne spoštujejo pravil stroke?
Jebi ga, če (sem ti zgoraj opisal) se vse neumnosti začnejo pri arhitektih (ZAVESTNO???) in nadaljujejo v projektivi. Pol pa sledi lov na čarovnice in svizci zavijajo čokolado. Kje se začne neupoštevanje stroke? Izvajalci smo na repu ali ZADNJI. Naredimo po pravilih stroke, vendar sistem ne drži, ker ne sodi v našo klimo!!! Kdo je zdaj kriv? Kje se je začelo?

In za konec ataIBA, kovinska kritina ima pač nekaj svojih posebnosti in izvedbenih detajlov, kateri pač zahtevajo nekaj več dela in prilagajanja, za izvedbo potrebuje malo več potrpljenja in natančnosti.
Papežžžž, prijateljjj!!! Pločevinaste kritine lahko pokrijemo dnevno cca 500 m2 z dobro majhno ekipo. Polagaš in vijačiš ploščo za ploščo brez umetnosti. Butneš obrobe, ki nikoli niso problematične, snegolove in adijo živci :wink: . Kje si našel potrpljenje in natančnost? Plata pokriva plato . Skasiramo in gremo ko keniki. Pol pa nastopijo zakoni fizike, ki jih ne moreš odpraviti s še tako natančnim in potrpežljivim delom.

Pa ne sedaj spet o ciglu in kako težaško delo je pokrivanje z njim v primerjavi z lahko pločevino. Mislim, da danes z vso tehnologijo in lestvami ni treba zavajati ljudi na tak način.
Ti razložim težaško delo? Opeka - strešnik je pripeljana zraven objekta na paletah. S palet je treba vsak vez strešnikov, ki je težek vsaj 15 kg z roko dati na voziček dvigala. Dvigalo dvigne cca 10 m2 na streho in ponovno je potrebno z roko dvigniti vsak vez in ga raznositi po strehi. Tudi če imaš voziček, je potrebno zlaganje na voziček in vožnja po latah ter ponovno dvig z rokicami in polaganje na late. A si mogoče izračunal kolikokrat je bil en vez cca 15 kg v rokah in obešen na križ??? Prisrčno te vabim na objekt, kjer se boš v živo prepričal in lahko tudi sodeloval :wink: . Ej, bova šla gledat oba objekta: plehnatega in opečnega. Pol pa da te čujem :wink: .

Časi ko smo v vrsti stali in si cigle podajali dva dni so definitivno mimo.
Ja, stali smo na lojtri, sedaj imamo za vertikalo vsaj transportne lestve, horizontalni transport pa je kar ostal. Si pa res pomagamo s hiabi, ki nam paleto držijo nad streho. Je malo dražje, vendar hitreje.

Častim pijačo, ker si dobro koncentriral napačen način razmišljanja vseh zagovornikov pločevine. Zato sem se tudi jaz malo hudobno razpisal v odgovor. Upam, da je odgovor sedel na pravo mesto. Vsem čitajočim.
Tudi pir sem si zaslužil, plačal si ga bom sam, nekoga pa jutri bremenil .
LP

izotop Napisal:sej vem, da bom spet kregan, vendar se kr strinjam s papežem. ne mislim ravno streh in pleha, ampak bolj o tistem glede izvajalcev. bom dokončal misel, ki je bilo že lepo demonstrirana s strani ibe: če zgnije pleh na strehi, bo kriv arhitekt. če je "projektant", se mu že pol oprosti, že zaradi imena.. v glavnem, dobro da imamo dežurne krivce, ki pridejo prav, ko je treba kazat s prstom, ker se je šparalo pri izvedbi (tako ali drugače). kolikokrat sem bil že priča temu.

izotop Napisal:dobro, vemo kaj gnije in kaj ne, se pa lepše sliši, hehe. material gor ali dol, se ga že lep cajt uporablja pri nas pa še kje v dosti slabših pogojih glede vremena ipd, pa čist fajn funkcionira, če je pravilno uporabljen oz postavljen. samo to sem hotel povedat oz. nekako nakazat, da za čisto vsak problem pri gradnji ni kriv arhitekt. pri bajtah še nekak gledamo pod prste raznim izvajalcem ipd, pri večstanovanjski gradnji pa je katastrofa, ker se špara tam, kjer se ne bi smelo. pa potem streha curi, pa radiatorji narobe zvezani, pa nepokitane stene, zamašeni odtoki z malto, slaba hidro, zvočna in termo izolacija (če sploh je) itd itd, boljše da ne govorim. in seveda na koncu: vprašajta arhitekta, zakaj je tako.:roll:

gonzaf Napisal:Takoj čez mejo na Štajerskem je Prefa streh kar nekaj, pa verjemite ne latajo jih vsakih 10 let na novo, pa župnije bi tudi bankrotirale, če bi vsakih 10 let trgali baker in na novo delali ostrešja...v Sloveniji ne na Bolu, kjer stalno vleče.