Citat:Torej v 12ih ura pribitka za 0.7 stopinje.

vincent Napisal:Evo še par podatkov za našo kočuro, ker sem imel ravno priliko spremljati.

(Sestava stropa v mansardi (II. nadstropje). Raven strop, od spodaj gor:
-knauf,
- steklena volna 4 cm, lmabda 0,035,
- lesne vlanenke 3 cm, lambda 0,060
- steklena volna 15 cm, 0.040
- les iglavcev 2 cm (Po domače dile)
- kamena volna 10 cm, 0.040
- zaščita volne (1 cm iverka, tapison)
- 'hladno' podstrešje
- valovitke


Pet dni bajta diht zaprta (nedelje do petka zjutraj), rolete dol. Petek zjutraj: Pritličje 21 stopinj, I. štuk 22 stopinj, II. štuk 23 stopinj) - je pa res da ni bilo tako strupeno vroče!

V petek je bil Telmos na delovnem obisku in so bila vhodna vrata več ali manj čez dan odprta. Se je pa zračilo prek noči - sobota zjutraj (na digitalnem termometru) ko sem ob 7ih zjutraj zaprl okna: v mansardi (II štuk) 23,0 stopinj. Čez dan zunaj okoli 35 stopinj. Notri ni bilo nobenega. Ob 7.ih zvečer je bilo noter 23,7 stopinj.

Torej v 12ih ura pribitka za 0.7 stopinje.

Nedelja (dnevne temp. okoli 36 stopinj)...hiša se preko noči ni zračila...ob 6ih zvečer (tik pred odhodom) je bilo 24,2 stopinje (notri praktično ni bilo nobenega - razen mala (5 letnica) je spala noter cca. 2 uri).

Torej od prejšnjega dne še 0,5 stopinje pribitka.

Citat:poraba prezračevanja in klimatiziranja včeraj dosegla 17 kWh/24 ur.

sassapo Napisal:V celinski sloveniji je okoli 250 ogrevalnih dni, ko je oz. bi bilo potrebno ogrevanje za vzdrževanje ciljne (22°C) notranje temp. Pri nas doma se še ni zgodilo, da bi potrebovali hlajenje več kot 14 dni v letu, pa še takrat je problem bolj kot temp. povišana zračna vlažnost s katero vsaka klima ali konvektor odlično obračuna. V biti je hlajenje oz. sušenje zraka ničelni strošek napram ogrevanju.

Citat:je pa zunanji priliv definitivno tanartavečji

cinik Napisal:Zdaj z vidika paroprepustnosti, kar je merilo za "dihanje".

Stiropor, ki šteje kot nedihgajoča plastika, je recimo primerljiv z lesom (nekatere vrste stiroporja pa so bistveno bolj paroprepustne od lesa), za katerega instinktivno vsi pravimo da diha. Ugibam, ne najdem pa podatka, da je drug alternativen naraven material za steno - kamen glede dihanja slabši od lesa. Je pa res, da je kamena volna bolj paroprepustna od vsega navedenga. Druga stvar je ali to potrbuješ, želiš in koliko k dihanju skozi stene sploh vpliva izbor izolacije in drugih gradnikov stene. Na paroprepustnost (difuzijo v. pare) vpliv obstaja, na kvazi dihanje pa ga po moje ni. Enkrat je nekdo na forumu v šali rekel pihni skozi katerokoli steno pa boš videl kako lahko "diha".

So drugi argumenti za les, za kamen, za volno, ki so v kontekstu te teme. Dihanje, ali paroprepustnost pa ni kategorija, ki bi bila minus za stiropor, niti ni v kontekstu teme.

Žerjavar Napisal:

Citat:je pa zunanji priliv definitivno tanartavečji

Morda, ....
Pozimi imaš pri 30 stopinjah razlike potrebe kakih 10 kW. Sedaj za 10 stopinj razlike je to okrog 3 in še dodamo za sonce skozi šipe (zakaj nimaš rolet, polken, ..?) pa bo kakih 5 kW in to samo 10 ur dnevno Skupaj 50 kW.
Elektrike porabiš dnevno 50 kW.
Življenje 4 oseb po 80 W = 8 kW.
Ugibam!

Če hočeš teh 110 kW toplote izčrpati s klimo (COP = 4 ?), boš porabil dnevno 35 kW, elektrike v ta namen. Ta elektrika tudi postane toplota, ki jo klima črpa.

Verjameš???

Citat:pasivne hiše ne rabijo ogrevanja že od zunanjih povprečnih recimo 5°C, varčne od 10°C, hlajenje pa rabijo - vsaj po hvaljenju stanovalcev, od povprečnih 20 ali celo 25 dalje.

Tone Napisal:Postavlja se vprašanje, kdo žre toploto v vmesnem obdobju?