PodSvojoStreho.net
Problem s toplotno črpalko TERMOTEHNIKA - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Problem s toplotno črpalko TERMOTEHNIKA (/showthread.php?tid=9652)

Strani: 1 2 3


- tinia - 25.10.2007

Jaz imam TČ zemlja voda od Termotehnike že kakšni 2 leti in sem zelo razočaran. Če kdo misli, da sem kakšem "komercialni podtaknjenec" od konkurence, me naj kontaktira ali obisce...

Pravzaprav črpalka še zdaj ne deluje, tako kot je treba. Tudi sam sem opazil glasnost, ki je verjetno res prehuda. Vendar je pri meni to še manjši problem. Pri meni se dogaja, da gre črpalka kar v alarm in se potem niti ne poskuša vklopit nazaj-pomaga edino rocni vklop. Morda si lahko predstavljate, s kakšnim srcem gremo pozimi na smučanje, pa vsakih par dni nekoga prosimo, da gre preverit stanje...Trenutno vgrajujemo dodatne senzorje po hisi, ki poleg ostalega nadzorujejo delo črpalke, da sem bolj miren...

Občasno se mi pri nastavljanju zgodi, da se regulator kar zresetira. Sicer posebne škode ni (izgubim pač tisto kar sem nastavljal), vendar mi vseeno vzbuja nezaupanje v zadevo, ki bi morala delovati brezhibno.

Največji štos je ta, da črpalka pade v alarm recimo pri temperaturi povratka iz kolektorja okoli 0 pozimi, ali pa npr. pri gretju sanitarne vode poleti. Tehniki omenjenega podjetja so mi celo predlagali, da bi enega od senzorjev kar vzeli ven, ker moti in vkljucuje alarm. Zakaj pa je potem notri ? Pri alarmu pozimi so mi rekli, da so mi merili temperature na kolektorju in so izmerili temperature -15 stopinj celzija. Vse lepo in prav, ce ne bi pec imela tudi tovrstne zascite in pri prenizki temperaturi (mislim, da je nastavitev -5) tako ali tako neha delovati...

Vem, da nimam optimalne podlage za kolektor, vendar je TČ celo atestirana po DIN normi na rezim 0/35. Moja je delovala 0/18, ker smo samo vzdrzevali minimalno temperaturo.

Se nekaj so mi povedali po nakupu - da črpalka ne daje svoje toplotne moči 24 ur na dan, ampak je priporočljivo samo kakšnih 18 ur, ostalo pa naj počiva - ker je to obnovljiv vir energije !? Zame je potem toplotna moč črpalke deklarirana toplotna moč*18/24, ali ne ?

Letos se bomo vselili in kar nekako z nelagodjem pricakujem mraz. Smo pa izdatno pripravili zalogo drv za kamin. Ta je vsekakor bolj zanesljiv kot
naša ljuba črpalka. Če bi še enkrat lahko izbiral, bi dal nekaj denarja zraven in bi kupil boljšo stvar, predvsem od nekoga, ki vam nudi dobro podporo tudi po nakupu ko nastopijo problemi in ne le do placila peci.

Lp,

tinia.


- churimuri - 25.10.2007

Super, da sem ta post prebral sedaj, 2 dni po tem ko sem dal avans za črpalko :? Sad


- fiat - 26.10.2007

jaz pa za kolektor!!! Confusedhock:


- telmos - 26.10.2007

Kdo pa danes še plačuje avanse? :roll:
Na razpisih mora celo izvajalec dati menice kot garancijo za resnost ponudbe, menico za resnost izvedbe in menico za garancijsko dobo in odziv na morebitne nevšečnosti. Plačilo pa ponavadi pride v 30 dneh po izvedbi in zagonu, če je investitor usmiljena duša. O avansih Big Grin Big Grin te pa še resno ne vzamejo, če jih zahtevaš. Da bi jih pa bili pripravljeni še plačati :oops: :oops:


- tinia - 26.10.2007

churimuri Napisal:Super, da sem ta post prebral sedaj, 2 dni po tem ko sem dal avans za črpalko :? Sad
Ni panike, moja izkusnja seveda se zdalec ne pomeni, da je v vseh primerih tako. Bodite pac previdni...

Moja osnovna napaka v tem primeru je bila tudi ta, da smo kolektor naredili sami (ceprav sem jih prosil, da naj pridejo izvedbo nadzorovati- pa so rekli da je to tako enostavno, da ni problema). Kasneje pa je seveda za vsak problem bil kriv "slab kolektor". Stavek "... ce bi mi izvedli kolektor, bi ..." sem slisal najmanj desetkrat...

LP,

Tinia.


- fiat - 26.10.2007

In kaj naj bi bilo narobe s kolektorjem?
Kakšno razdaljo ste puščali med cevmi in na kakšno globino ste polagali? Kako močno TČ imate in kako dolg kolektor?
Pa še to me zanima, ali ste delali direktno s Termotehniko ali z njihovim pooblaščenim monterjem?

LP


- CvetkoP - 26.10.2007

Ne vem, če ti bo tole v pomoč, se je pa pri meni dogajalo nekaj podobnega. Nimam črpalke Termotehnika, sem pa imel podobne probleme. Dogajalo se je, da je črpalka javljala napako, pregretje. Prišel je strokovnjak za klime, premeril, pogledal in ugotovil, da tipalo ni na pravem mestu in ga je premestil za par cm, od takrat TČ deluje normalno. Poskusi še ti z neodvisnim strokovnjakom. Poleti pa se dogaja podobna zadeva na njihovi črpalki mojemu prijatelju, ki pa je ugotovil, da poleti ni dovolj odvzema in je na povratnem vodo previsoka temperatura medija. Posledično prihaja do pregretja TČ in napake.


še en problem - darko - 26.10.2007

tudi jaz imam TČ 2-300 a od termotehnike ki je povezana z buderus logano g125 za gretje san.vode pozimi.
Problem je, da na displeju Tč kaže temp.vode( ki je dejansko ogreta na 60 stop.C -kar se vidi na sobnem regulatorju ) samo 50 stop.C

Zanima me v čem je napaka ozrioma kako naj ukrepam?


lp


- gradimo - 26.10.2007

ena zadeva pač ni umerjena
ali pa je na TČ malce težje izmeriti temperaturo zaradi količine in odvisnosti kje je senzor.

sam opažam odstopanje kako stopino do dve, glede na tipalo na elektroniki.


- tinia - 26.10.2007

fiat Napisal:In kaj naj bi bilo narobe s kolektorjem?
Kakšno razdaljo ste puščali med cevmi in na kakšno globino ste polagali? Kako močno TČ imate in kako dolg kolektor?
Pa še to me zanima, ali ste delali direktno s Termotehniko ali z njihovim pooblaščenim monterjem?

LP
V bistvu s kolektorjem ni nic narobe. Imam manj primerno podlago (bolj prodnata tla nasuta z ilovico, ki pa zelo pocasi prepusca padavine), zato obratuje pri nizjih temperaturah, ki pa so kolikor vem se vedno v spodnjih mejah normalne. Najnizja temperatura je bila -3.5 stopinje v zemljo in 0 stopinj iz zemlje - kolikor vem, je pri tem rezimu pec celo tudi deklarirana za toplotno moc.

Kolektor je v 4 vejah po cca 90-100m, v sami veji so cevi oddaljene cca 90cm, veje med seboj se vec... Globina od 1.25 do 1.5m.

Delal sem direktno z njimi. V bistvu sem mislil bolj takticno napako, dal sem jim pac priloznost, da najdejo vzrok vsakega problema v kolektorju, ki ga niso izvedli na kljuc....

Lp,

Tinia


- CvetkoP - 26.10.2007

Darko, razlika nastaja, ker sta verjetno tipali na različnih mestih-nivojih in od tu razlika v odčitavanju.


Nekaj odgovorov nekaterim.... - termal - 27.10.2007

Z montažo toplotnih črpalk se ukvrajamo že peto leto in izvedli smo vgradnjo geosonde v Sloveniji in jih tudi sedaj največ vgradimo.
Iz tega ven sem spoznal marsikaj in vzporedno spoznavam tudi razmišljanje investitorjev

Zato bom skušal napisati nekaj skupnih misli, ki so namenjene tudi posameznim sogovornikom na tem forumu.

Prvo želim povedati, da RELLIARTU nisem nikakor gozil v zasebnem sporočilu, pač pa sem ga opozoril, da naj ne zavaja javnosti o dolgi odplaćilni dobi geosonde.
Zato bom to zgodbo še enkrat pojasnil:

izhodišče 120 m2 ogrevalne površine : možnost je ogrevanje s kurilnim oljem ( ustrezen kondenzacijski kotel) ali ogrevanje s toplotno črpalko ( 8 kW+ 100 geosonde). Upoštevajmo letno porabo 2000 l kurilnega olja.

- v obeh primerih je potrebno izdelati kotlovnico z vso opremo ( naša ocena izdelave takšne kotlovnice je v obeh primerih cca 10 000 eur),
- za vgradnjo geosonde 100 m je ocena s povezavo do kotlovnice ( 8000 do 9000 eur).

Za vgradnjo sistema geosonde ti država nudi ugoden ekološki kredit ( maksimalno 20 ooo eur) do 10 let z fiksno obrestno mero 3,9% in državno subvencijo v višini 2100 eur.

Za rabo kurilnega olja moraš zgraditi cisterno po predpisih in zato porabiš nekaj dragocenega prostora ( 2 m2 vsaj), zgraditi moraš dimnik in letno plačevati vsaj enkrat dimnikarske storitve in za prvo ogrevanje moraš naročiti vsaj 1000 l kurilnega olja, da izprobaš sistem.
Za takšno opremo ni ugodnega ekološkega kredita.
K temu še upoštevaj, da se bo v Sloveniji v roku pol leta cena kurilnega olja izenačila s ceno diesel goriva!!!!!

In sedaj vzemi tehnične pripomočke in si izračunaj finančne efekte Relliart !!! Pri tem upoštevaj še 50 letni garancijski rok za geosondo ?! in garancijek roke za ostale komponente v primerjavi z kondenzacijskim kotlom.
Pri tem upoštevaj, da boš v letni sezoni z apripravo tople sanitarne vode porabil vsaj 400 l kurilnega olja ( pri toplotni črpalki pa v sezoni med 50 do 70 eur).

Šum toplotnih črpalk zrak/voda

apnos ima s šumnostjo uparjalnika,ker je sosed postavil na svoji strani visoko ograjo in prihaja do efekta odmeva ( seznanjen sem s tem primerom).
najvišjo glasnost sicer dosega v primerjavi z Dimplexom Termotehnika, kar se rešuje z ustrezno postavitvijo uparjalnika.

V primerjavi rabo kurilnega olja toplotna črpalka zrak/voda varčuje , sicer pa je to "nateg" za reveže.
Poglejte v navodila proizvajalcev tč zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode , kam posatviti in kdaj deluje optimalno.
In sedaj si odgovorite , zakaj bi tč zrak/voda za ogrevanje delovala drugače kot njena "manjša sestra" ob enakem tehnološkem procesu????

In še enkrat želim povedati, da zemeljski kolektor črpa shranjeno toplotno energijo v površini zemlje. In tisti,kateri pravi da lahko za 2500 eur kvalitetno položi zemeljski kolektor "laže" ali ne ve kaj je kvaliteta zemlejksega kolektorja.

In še v premisliek : pri sistemu geosonda pojma odtaljevanje ne poznamo in ga tudi ne uporabljamo, ker ni potrebno. Povprečni vhod temperature iz geosonde v tč je pri 8 stopinjh C, najvišjega imamo v Mariboru in v Dekanih ( +15 stopnjC).
Čez en mesec bomo še izvedli eksperiment na Pohorju, kjer je kamenina najvboljši prevodnik in bom z veseljem napisal rezultat.

In na koncu meni se ni potrebno skrivati za nikom termal, ker delamo skladno z našim strokvnim znanjem in poštenostjo do investitorjev.
Zato hvala franku k njegovemu komercialnemu hvalospevu o naši prodaji. Najlepše o naši prodaji je objavila ravnateljica osnovne šole v postojni, d av treh letih v šoli niso porabili niti litra kurilnega olja,odkar imajo vgrajen sistem geosonda ( objavljeno prejšnji ponedeljek v dnevniku!!).

Izračunajte priemrjavo in dobrodošli ob snidenju,ko bostese odločali za sistem geosonda.

termal

PS

Tadej im aže ves material da bo objavil grafe s primerjavo različnih ogrevalnih sistemov gled ena investicijo in tekoče obratovalne stroške.


- gradimo - 27.10.2007

1. trenutno ne bom spreminjal načina ogrevanja. torej nobenih reklam prosim.

verjetno, da je res ravnateljica, rekla, da ne porabijo litra kurilca, ker imajo geosondo. sem prepričan, da bi isto rekla, če bi prešli na plin, ali pa na drva.

toplotni kolektor v primeru zadostne površine opravlja delo enako dobro kot geosonda, s tem, da je precej, precej cenejša investicija.

kdor kuri na kurilca, naj si omisli tč za sanitarno. sam še nisem pripravljal sanitarno vodo prek peči. samo tč. od marca do danes.

za 120 kvadratov je 2000 litrov malce veliko, oz pri taki porabi bi bila tč nesmiselna, saj ne more delovati v nizkek režimu.

tista o nafti in kurilcu je tako bosa, da bolj ne more bit.

izračuni so kristalno jasni in vsak z malce matematike si lahko naredi izračun, problemi nasopijo pri garancijah in prepričevanjih. sem si zapomnil post v katerem praviš, da ne rabite avansa in da celo menice dajete za izdelavo. ko si opomorem in preračunam porabo plina, se v primeru odločitve za TČ obrnem na vas. seveda brez avansa in kasneje ob plačilu z menicami in garancijami. pa ne besedami, ampak papirji, še bolje menice oz zamiki plačil.

vsekakor pa je tč povezana z precej večjo investicijo v sam objekt. kdor se odloča kakšna tč je bližje vašemu razmišljanju, kdor pa se odloča kako bo sploh kuril je pa daleč od geosonde. ker tukaj je talno ogrevanje še vmes, pa super izolacija, pa sploh in oh okna..in še mnogo tega, kar rabiš za učinkovito tč.

ps

kurilnica je dragoceni prostor(ki je lahko sicer zunaj), kaj pa zalogovnik.


Re: Nekaj odgovorov nekaterim.... - JanezJe - 27.10.2007

termal Napisal:Za vgradnjo sistema geosonde ti država nudi ugoden ekološki kredit (
V primerjavi rabo kurilnega olja toplotna črpalka zrak/voda varčuje , sicer pa je to "nateg" za reveže.
Dražava ti nudi ugoden eko kredit tudi za ostale TČ ne glede na vir zajemanja toplote.. V primerjavi rabo kurilnega olja toplotna črpalka z geosondo sicer varčuje, vendar pa je višina investicije v primerjavi z alternativo "nateg" za prepo.......e.
termal Napisal:In še enkrat želim povedati, da zemeljski kolektor črpa shranjeno toplotno energijo v površini zemlje. In tisti,kateri pravi da lahko za 2500 eur kvalitetno položi zemeljski kolektor "laže" ali ne ve kaj je kvaliteta zemlejksega kolektorja.
Smisel zemeljskega kolektorja je , da črpa energijo shranjeno na povšini zemlje. Edini pogoj je zadostan površina za izgradnjo in primerns struktura zemlje. Zemeljski kolektor sem izvedel za manj kot 2500€, položen je kvalitetno, pri tem se niso "greli" razni jastrebi. Ostaja pa dejstvo, da nudi 20% od cene geosonde bistveno večji zaslužek kot isti procent pri zemeljskem kolektoju.

lp, Janez

PS
tudi jaz še nisem porabil niti litra kurilnega olja za ogrevanje bajte in vode.


Re: Nekaj odgovorov nekaterim.... - MatejN - 27.10.2007

Dej no Termal, ne ze spet zavajat!

termal Napisal:Za vgradnjo sistema geosonde ti država nudi ugoden ekološki kredit ( maksimalno 20 ooo eur) do 10 let z fiksno obrestno mero 3,9% in državno subvencijo v višini 2100 eur.

Subvencij ni vec! Kdaj bodo, za kaj bodo, kdo bo do njih upravicen, pa se ne ve!

termal Napisal:V primerjavi rabo kurilnega olja toplotna črpalka zrak/voda varčuje , sicer pa je to "nateg" za reveže.
Poglejte v navodila proizvajalcev tč zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode , kam posatviti in kdaj deluje optimalno.
In sedaj si odgovorite , zakaj bi tč zrak/voda za ogrevanje delovala drugače kot njena "manjša sestra" ob enakem tehnološkem procesu????
Razlike med TC zrak/voda sem ti razlozil ze tukaj: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/viewtopicunichr("46")php?p=76500#76500[/url]
pa nisi nic komentiral :evil:

To kar pravis ti je isto, kot ce bi rekel, da imajo avto, traktor in tovornjak vsi dizelski motor in potem prepriceval, da avto ne more vozit 200 km/h, ce ima dizelski motor tako kot traktor, oz. da tovornjak ne more prepeljati nekaj ton tovora, ce ima dizelski motor, tako kot avto ... :lol: