+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16)
+--- Tema: Strešna izolacija 2cm? (/showthread.php?tid=7388)
- borovničan - 25.5.2007
tu je že nekaj teorije.....
več pa v knjigah in tudi na netu je nekaj uporabne , čeprav je težko ločiti, zrne od plev - beri reklamo od strokovne literature.....
<!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT43.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki ... k/PT43.htm</a><!-- m -->
Ni vsseno ali je Tervol Dp 3 ali DP 8 ali ursa 0,35 ali 0,45.......
prav tako pa se čudeži delajo le na Brezjih ..pa še to hudičevo poretko...
- Žiga - 25.5.2007
Ok, potem pa v razmislek tale izračun:
PREDPOSTAVIMO PRECEJ NEUGODNO SITUACIJO:
-mansarda dimenzij 8*12,5, streha preprosta dvokapnica obrnjena na jug z
naklonom 40 stopinj. Lahko še zračunamo površino stropov v mansardi =
130m2.
-mansarda leži na armirano betonski plošči debeline 15 cm.
-poleti se pod streho na južni strani temperatura dvigne na 80 stopinj, na S strani pa na 35 stopinj. Temperaturna razlika dT med notranjim prostorom je tako na južni strani 55 stopinj, na severni pa 10 stopinj.
-notranja temperatura naj bo 25 stopinj.
NASLEDNJA PREDPOSTAVKA:
-supersonična izolacija debeline 2 cm ima toplotno prehodnost ekvivalentno 30 cm tervola - k=0.14.
TEHNIČNI PODATKI IZ STRANI, KI SI MI JO POSREDOVAL:
lambda(tervol)=0.04
c (armiran beton)=0.29Wh/kgK
gostota(beton)=2400kg/m3
IZRAČUN
toplotni tok = Povrsina*dT*k
Toplotni tok v stavbo=južna + severna stran=65*55*0.14+65*10*0.14=600W (Skratka manj kot eno strešno okno na južni strani )
akumulacija v materialu/stopinjo=V*gostota*c*1K
akumulacija v betonski plosci=(0.15*8*12.5)*2400*0.29*1K=10 kW/h
Ker sonce segreva streho cel dan in temperatura strehe ni enakomerna, 80 stopinj pa doseže le v špici, poenostavimo in zamenjajmo celodnevno segrevanje z 8 urnimi razmerami in predpostavljenimi temperaturami. V tem primeru bi tako čez dan v hišo čez izolacijo prešlo 5 kWh toplote, kar je dovolj energije, da mansardo skupaj z armirano-betonsko ploščo segreje za 0.5 stopinje. Ni nevem kaj. Dolgoročno pa fazni zamik nič ne pomeni in se bo hiša segrevala enako.
Pri tem nisem upošteval energije shranjene v notranjih zidovih, notranjih oblog.
Problem je lahko le temperatura površin notranjega južnega stropa, zaradi česar bi občutili večjo vročino, če se zrak nebi dovolj mešal. Vseeno bi bil efekt bistveno manj izražen kot pri večjih toplotnih tokovih skozi izolacijo, saj bi bilo lahko mešanje počasnejše. Lahko bi ga enostavno rešili z ventilatorjem. Verjetno pa bi se zrak ob južnih površinah počasi dvigal proti slemenu in po severnih spuščal. V primeru nemešanja zraka pa bi bili toplotni tokovi še bistveno manjši kot sem izračunal, saj bi zrak ob notranjih površinah deloval kot izolator.
Pozimi bi bila situacija še bistveno bistveno boljša in bi bila temperatura površin enaka notranji temperaturi oz. še večja.
Skratka, še enkrat bi opozoril, da pri faktorjih k<0.15 (in masivni gradnji ali dobri regulaciji) pomen faznega zamika močno pade, ali pa me naj kdo popravi in mi razloži, zakaj ni tako, da ne bom več govoril neumnosti.
- vincent - 25.5.2007
Žiga Napisal:NASLEDNJA PREDPOSTAVKA:
-supersonična izolacija debeline 2 cm ima toplotno prehodnost ekvivalentno 30 cm tervola - k=0.14.
TEHNIČNI PODATKI IZ STRANI, KI SI MI JO POSREDOVAL:
lambda(tervol)=0.04
c (armiran beton)=0.29Wh/kgK
gostota(beton)=2400kg/m3
pri prvi predpostaki je kiksa za 1/3. POdatka o faznem zamike za to izolacijo nimamo - na podlagi kamene volne, pa ne moreš delati izračunov...ker enačenje: 2,5 TRI ISO SUPEr = 20 cm mineralne volne...velja zgolj za vrednost k.
O faznem zamikupa se ne ve nič.
torej tudi izračun lahko stoji na hudo trhlih nogah.
- vincent - 25.5.2007
poleg tega upoštevaj da bo temp. betona še dolgo v noč (ko bodo zunaje temperature) krepko preko 40 stopinj (Prav tako na severni strani..kjer je zgolj utopija da bo temp. le 35 stopinj)...tako da je fazni zamik pri betonski konstrukciji, ki jo izoliraš od znotraj še toliko bolj pomemben!
- Žiga - 25.5.2007
Ok, glede izolativnosti TRI ISO SUPER res ne vem nič in sem pač kopiral informacijo iz enaga od zgornjih postov. Potem pač potrebujemo 4 cm te supersonične izolacije. Faznega zamika pa v izračunu nikjer nisem upošteval.
Kar se pa tiče betonske strehe, ki bo še dolgo v noč imela temperaturo 40 stopinj, bo tudi dolgo v jutro imela temperaturo 25 stopinj. (To je pa opevani fazni zamik in je dobrodošel.)
Temperaturo na severni strani sem mogoče falil za 10 stopinj, vseeno pa upoštevaj 40 stopinjski naklon, ki sem ga predpostavil. Se pravi 1 dan v letu 1 uro pade na severno stran 55% sončne svetlobe in to je maximum, drugače pa manj. Bo potem čez izolacijo na lep topel poletni sončen dan prišlo 6Kw/h toplote in ne 5.
Pa še nekaj. 9 ur faznega zamika torej pomeni, da se najhujša vročina ob enih, dveh popoldne prenese za 9 ur naprej na 10 oz 11 uro zvečer, ko gremo v posteljo. hehe
- vincent - 25.5.2007
zaključek bibil takle....na vsak način se jo splača položiti če ni na razpolago nobenega prostora....seveda pa tu cena naredi svoje!
ampkanekje naprimorskem si sam ne bi upal živeti pod streho bez izolacije...tako da sam bi reskiral denar.
- oleo - 25.5.2007
Treba je povedati tudi to, da se za TRI-ISO super ne podaja podatka \lambda oziroma K ampak le njihov ekvivalent, kar pomeni da je prav zaprav prevodnost visja! Koliksna je se ne da ugotoviti iz specifikacije na strani <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tri-isosuper10.co.uk/files/specification_super_10.htm">http://www.tri-isosuper10.co.uk/files/s ... per_10.htm</a><!-- m -->
Podaja se U-value ekvivalent 0.19 W/munichr("178").K . Ce to zmozimo s tremi centimetri dobimo 0.19*0.03=0.0057 W/mK ekvivalentne prevodnosti, kar je res ekvivalentno 21cm mineralne volne z lambda=0.04
0.04/0.0057=7.0175439
3cm*7.0175439=21cm ekvivalence na volno.
Finta zavajanja potrosnikov je drugod. Ekvivalent niso napisali zaradi lazjega razumevanja neukih, ampak zaradi ekvivalentnega postavljanja. Pri TRI-ISO stavijo se na reflektivno komponento, ki pa se dobro obnese le pri velikih temperaturnih spremebmah. Se pravi takoj pod stresniki.
Zato pa tudi v svojih navodilih za montazo pisejo, da mora biti zracna last vmes. In to ni samo zaradi kondenzacije vlage na alu foliji.
Naj torej kdo izracuna ekvivalenco za 3cm mineralne volne (0.04) prekrite z alu folijo in 5cm zracnega kanala med stresniki. Pri tem pa naj uposteva se sevalni del in naj ga uposteva pri ekvivalentni debelini volne, pri kateri ni upostevano sevalnega dela. In preseneceni bomo.
Temperatura stresnikov npr. 70 stopinj. Notranjost 20 stopinj. Temp razlika 50K.
- Žiga - 25.5.2007
Hm... zanimiv!
Potem verjetno tudi opišejo vse potrebne pogoje (dovoljšna temperaturna razlika,...), pod katerimi ta ekvivalenca drži? Jaz mislim, da bi mogl.
V vsakem primeru poucen post oleo. Potem 5 plasti takšne izolacije nebi imelo haska...
- oleo - 28.5.2007
Naredil sem en hiter izracun po Stefan-Boltzmann zakonu. V prvem primeru imamo stresno opeko in polirani aluminij. Pri 50K temp razlike se s sevanjem prenese 18W/m2 toplote. Ce pa vzamemo stresno lepenko je s sevanjem preneseno 320W/m2.
Koda:
Inunichr("91")54unichr("93")unichr("58")=Inunichr("91")70unichr("93")unichr("58")=
K=273unichr("46")15;
Inunichr("91")71unichr("93")unichr("58")=
T1=70+K; T2=20+K;
unichr("1013")1=0unichr("46")93;
unichr("1013")2=0unichr("46")05;
unichr("1013")3=0unichr("46")93;
unichr("963")= 5unichr("46")67 10^-8;
unichr("963")1=unichr("963")/unichr("40")1/unichr("1013")1+1/unichr("1013")2-1unichr("41");
Inunichr("91")77unichr("93")unichr("58")=
unichr("934") = unichr("963")1 unichr("40")T1^4-T2^4unichr("41")
Outunichr("91")77unichr("93")=
18unichr("46")3029
Inunichr("91")78unichr("93")unichr("58")=
unichr("963")2=unichr("963")/unichr("40")1/unichr("1013")1+1/unichr("1013")3-1unichr("41");
Inunichr("91")79unichr("93")unichr("58")=
unichr("934")2 = unichr("963")2 unichr("40")T1^4-T2^4unichr("41")
Outunichr("91")79unichr("93")=
319unichr("46")361Resnica je seveda nekje vmes. V idealnem pogoju ko bi pihal hladen zrak med stresnikom in alu folijo bi imeli 18W sevalne komponente in minimalno kondukcije. Ker pa se topel zrak segreje in s tem segreva folijo in toplota gre lepo skozi, je ucinek prevoda toplote tudi vpliven. Koliksen je, je seveda tezko oceniti. Lahko pa recemo, da je prehod toplote nekje med 18 in 320W. Tako mislim, da ni tezko ustvariti pogoje "over rafter real conditions", da je ekvivalentno 21cm kamene volne.
- Dedalus - 28.5.2007
Opa oleo, "Mathematica spoken here!"
- oleo - 28.5.2007
No lahko bi enostavno rekli Koliko pa je ekvivalent 21cm?
P = 0.21/0.04*(70-20) = 263W/m2
Rezerve na sevalno komponento je torej kar precej. Zadeva je seveda uporabna le za poleti, ker v obratno smer ne gre. Ce imas 40m2 strehe na mansardi, je poleti potrebna 10kW klima pri 21cm kamene volne.
Angleži itak nimajo težav z mrazom. Sneg pade na 10 let. Zadovoljiti njihovim standardom glede izolacije ni problem.
Ali je 5 slojev tri-iso-super-10 ekvivalentno enemu metru kamene volne? Dobro vprašanje. Teoretično med terorijo in prakso ni nobene razlike, v praksi pa je velika.
- menard - 30.5.2007
Ko sem odprl to temo, nisem pričakoval takšnega odziva...
Zelo poučna debata :wink:
Torej, potrjeno je da je debelina izolacije zelo pomembna. Skoraj nič pa ne vem glede možnih izolacijskih materialov, npr. kamena volna, steklena volna, stiropor, lesene vlaknine, celuloza....
Torej kaj je priporočljivo za tako skromno izolacijo pod betonsko streho? Po eni strani se nagibam k stiroporju po drugi strani pa me mika (sicer dražja) PAVATHERM in glede na njihov opis na spletni strani [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")trendisolunichr("46")com]TRENDISOL[/url] naj bi bili ravno prav za moje potrebe. :roll:
- Furbo - 30.5.2007
Jaz sem delal tudi že mansardo iz stirodurja 2x5cm, zelo lepo se da narediti, morebitne špranje ob koncih se pa zapolni s purpenom pa je.
- oleo - 30.5.2007
Jaz bi se tudi strinjal s Furbotom.
Če je 5cm psihološka meja glede debeline, potem bi jaz 5cm stirodurja nalepil na strop. Dobi se prav lep stirodur, z mrežasto površino na katero se gradbeno lepilo dobro prime. Tudi zamik ima na robovih. Ko vse to lepo prime pa bi čez dal tankoslojni omet z mrežico. Npr. Jubizol in JUB fini omet 1mm.
Seveda je treba najti primeren čas, ne pa sredi poletja popati. Če se lepilo prehitro posuši ne drži nič in lahko se zgodi da zaradi napaćnega popanja stvari popadajo dol. Tukaj je lahko problem še kondenzacija v plasti med stirodurjem in betonom, kar bi bilo potrebno preveriti.
Še vedno se lahko reče: "Za stirodur smo dali lepe denarce in to je tudi vse, kar se je dalo narediti. Nekaj bi se dalo narediti tudi nad betonsko ploščo, vendar je to za nas prevelik miselni poseg. Bomo raje kupili klimo, pa je."
- menard - 31.5.2007
Furbo in oleo najlepša hvala za odgovor