+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Opremljanje doma (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=5)
+--- Forum: Ostalo (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=23)
+--- Tema: Trifazni tok varilni aparat (/showthread.php?tid=71902)
Re: Trifazni tok varilni aparat - mirator - 3.4.2018
Pravzaprav te tudi jaz ne razumem, kaj je predmet tvoje debate: priklop enofaznega varilnega transformatorja za napetost 220 V na napetost 230 V ali cena priključne moči?
Jaz sem OP razumel, da ima varilni aparat za napetost 220 V in bil mnenja, da gre za enofaznega, čeprav omenja, da ima v hiši trifazno napetost .
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 4.4.2018
junec
Če že meniš, da se razen o ziherungah (pa o štromu) ne znam pogovarjt, te vabim na pijačo na Muljavo, častim jaz, pa lahko odpreva debato o švasaparatih, pa tudi o kaki robotizaciji varjenja. Sem jih imel priliko nekih 14 let gledat po osem ur dnevno in prebit ob desettisočih švasaparatov, od MIG/MAG, TIG, inverterjev, plazem... Tudi takih s 120 kilogramskimi trafoti in več. Pa ne le gledat, skup zmetat, sešraufat, preiskusit, izmerit, nastavljat vse potrebne parametre (pa to ni le tisti potenciometer za hitrost vrtenja koleščka za podajanje varilne žice). Za kak KND iz tistih časov si gotovo slišal. Tako, da če ti kaj okrog tega ni jasno le sporoči. Lahko tudi na ZS, da ne nabijam tule gor. Pa si res junec, v pravem pomenu besede. In kdo nabija?
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 5.4.2018
Podnapisov zmanjkalo?
Re: Trifazni tok varilni aparat - kadotr - 5.4.2018
Podnapisov ni zmanjkalo. Zmanjkalo je "argumentov".
Moj stari rumeni Varstroj ima izbirno stikalo 220/380 V. Če šuko vtikač vtaknem v vtičnico 230 V, deluje normalno. V kolikor stikalo premaknem na 380 V, preko originalnega reducirnega kosa (babca 230 V - dešček 400 V) priklopim v vtičnico 400 V, deluje s povečano močjo. V kolikor je stikalo na 380 V, vtikač pa v 230 V vtičnici, aparat koristim za odmrzovanje kovinskih vodovodnih cevi ter za gretje grelne žice za krivljenje pleksija.
Sicer za varjenje železa uporabljam le MM 220 Iskra Varjenje, plin Crysal.
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 5.4.2018
Taboljši. V seriji iskrinih migmagov. 3x400V. Paše pa že med polprofesionalne varilnike. Se z pločevino 0.5 igraš za šalo. V štartu smo jih takrat delali z dvokolesnim pogonom žice, ki ga je kasneje zamenjal štirikolesni pogon. Ker je katerikrat pogon zdrsaval in se je pojavil problem nekontinuiranega podajanja žice. Problem so tudi bile tiste drobne kuglice raztaljene žice, ki špricajo ob varjenju in se nabirajo na notranji strani plinske šobe, v katero se izpihava CO2 in katerikrat naredijo šlus pa se žica zašvasa na tisto drobno šesterokotno (ali okroglo) bakreno kontaktno šobico (izpust žice iz boudna pištole). In potem pač imaš tisto minuto dve dodatnega dela, ko je treba odviti plinsko šobo, vzeti v roke kake kombinirke ali cvikarce ter grabiti in izvleči varilno žico iz kontaktne šobe. No teh težav te v veliki meri reši uporaba Ilisil spreja pa tisto, da sem ter tja s pištolo občasno udariš nekam, da tisti drobir že prej popada iz šobe. No ta problem obstaja še danes.
Pa si rostfrej ali pa alu žico že kaj probal? Z tem varilnikom se da variti vse kovine. Ker ima AC/DC izhod. Zna pa biti alu varjenje bolj tečno, se spomnim še iz "iskrinih" časov ('70 pa '80-ta leta), da so v pločevinarni vedno na štanco narezali iz alu pločevine 3mm (v bistvu) elektrode in so kasneje v proizvodnji z temi paličicami in pa TIG argonskim varjenjem z dodajanjem varili stvari iz te iste pločevine, tako da sta bila oba materiala identične strukture. Varjenec in elektroda. Zvari pa kot cukrček. Ko pa si poskusil variti kak X aluminij pa zvari nikakor niso hoteli biti taki, kot bi morali biti. Brez dodajanja (ko si samo "zatopil" počeno mesto) je še šlo nekako, čim pa si v roke vzel še elektrodo pa se nikakor ni hotelo skup "zlimati". In ko gledam soseda v njegovi delavnici, ko švasa počene auto odbijače uporablja isto finto, na spodnjem nevidnem delu odbijača odreže par trakcev plastike in z njo in fenom pošvasa razpoko. Glavno, da je isti material.
Re: Trifazni tok varilni aparat - kadotr - 5.4.2018
Varim le železo, za ostalo imam prestolonaslednika in moža prestolonaslednice, oba v isti firmi. Predrago bi bilo kupiti še en gorilnik z silikonsko cevjo za žico. Pa še eno ali dve jeklenki.
Prej sem pozabil napisati, da je za trofazni aparat potrebna aktivna trofazna vtičnica, menda to komu ni jasno.
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 5.4.2018
......aktivna trofazna vtičnica......
Re: Trifazni tok varilni aparat - mirator - 5.4.2018
Mogoče se motim, ampak najbrž se je prikradel tiskarski škrat. Verjetno gre za medfazno in ne trifazno napetost?
Je pa res, da je za medfazno napetost potrebna trifazna vtičnica.
Re: Trifazni tok varilni aparat - kadotr - 5.4.2018
Res gre za medfazno napetost, in aktivna trofazna vtičnica!!! V njej mora biti štrom, drugače ni nič!!! Mogoče nekaterim to ni jasno.
Re: Trifazni tok varilni aparat - junec - 6.4.2018
arbajter Napisal:junecZakaj ste že nucal 120kilske trafote. Oer je pol bakra končal po dvoriščih iskra varjenje pa pakira kitajce sedaj? Ni čudno da je šlo v maloro.
Če že meniš, da se razen o ziherungah (pa o štromu) ne znam pogovarjt, te vabim na pijačo na Muljavo, častim jaz, pa lahko odpreva debato o švasaparatih, pa tudi o kaki robotizaciji varjenja. Sem jih imel priliko nekih 14 let gledat po osem ur dnevno in prebit ob desettisočih švasaparatov, od MIG/MAG, TIG, inverterjev, plazem... Tudi takih s 120 kilogramskimi trafoti in več. Pa ne le gledat, skup zmetat, sešraufat, preiskusit, izmerit, nastavljat vse potrebne parametre (pa to ni le tisti potenciometer za hitrost vrtenja koleščka za podajanje varilne žice). Za kak KND iz tistih časov si gotovo slišal. Tako, da če ti kaj okrog tega ni jasno le sporoči. Lahko tudi na ZS, da ne nabijam tule gor. Pa si res junec, v pravem pomenu besede. In kdo nabija?
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 6.4.2018
junec
Nisi zdržal? Brez provociranja namreč. Tale tvoj komentar spet dokazuje tvoje nepoznavanje varilnih aparatov (kar si sicer očital meni). Vsaj tistih tazaresnih. Ni vse v tisti inverter škatlici, ki si jo obesiš na rame in greš po lojtri 8 metrov navzgor nekaj zašvasat.
Pa si ti sploh videl KND švasaparat? Ali pa tisti SAF-MIG aparat (400A) ki je bil precej manjši od KNDjev, pa so imeli trafote po 98kg. Štil od metle, pa sva jih dva metala na vozičke (podvozja) švasaparatov. Smo imeli enega kerlca v skupini, ki jih je za flašo v minuti zmetal gor 20 kosov sam. Smo to pridno izkoriščali, dokler nam v delavnici niso postavili mostnega dvigala. Potem pa je v vsakem bila še ena konkretna dušilka v varilnem tokokrogu, jedro dušilke 11kg, navitja je pa tudi bilo nekih 5kg. Preostalih 60 kg pa je bilo: ventilator fi 500mm, kabli (vodniki) 150mm2 v drobovju, voziček, kolesa, ročaji ter vse kovinske stranice, pokrovi, masivna, polna kolesa ter seveda podajalna omarica (E6) z varilno žico 1,5 ali 2mm. Je pa obstajala še nekoliko močnejša (450A) varianta tega SAF-MIG-a pa seveda tisti omenjani KND, ki je bil v tistih časih z volfram elektrodo biser tehnike za argonsko varjenje ter plazemsko rezanje. Zadeva je že takrat imela vse, kar imajo sodobni "argonci". Visokonapetostni generator za vzpostavitev "pilot arc-a" ali pa visokonapetostni visokofrekvenčni generator (ni eno in isto), ki je poskrbel za iskro in posredno vžig obloka med volfram elektrodo in varjencem. Tudi pri plazemskem rezanju kovin se je uporabljal KND (tega je potem zamenjal v celoti domači TIG 350. Oboje reže kovine debeline krepko preko 100mm. Reže pa z pomočjo obloka in pa inertnega plina (argon) pod visokim pritiskom, ki služi v bistvu za izpihovanje taline iz reže. Rezi izredno drobni, gladki, seveda ob aktivni podpori CNC tehnologije, podobni laserskim. Iz tistega obdobja tudi izvira začetek proizvodnje teh malih varilnikov tipa MIG/MAG 140, 160, 180, 200, pa kadotrov 220, 250 in 300-tka. Vsi so za razliko od prejšnih varilnikov imeli v enem ohišju združeno vse. Od trafota, usmernika, do varilne žice in podajalnika zanjo. Zadaj na poličko si le še CO2 flašo (ali pa gasilni aparat na CO2) ruknil in začel varilsko življenje.
Ok, bom na kratko končal. Junec, zakaj je šla Iskra cugrund (spet si zapisal kar nekaj na pamet in niti slučajno ne poznaš dejstev)? To sicer za Iskra Varjenje niti slučanjo ne velja, še manj pa za 120 kilske trafote in baker po dvorišču)? Sem te imel za bolj resnega človeka. No ti vseeno podam odgovor - ker se je v začetku devetdesetih pričel dogajati v SLO rop stoletja, ki se mi (na žalost) zdi, da traja še dandanšnji. Oziroma da lopovom (zaenkrat) še ne znamo stopit na prste in jih pri krajah uspešno ustaviti, še manj sankcionirati in še veliko manj pobrati nakradeno nazaj. Sem pa pričakoval, da to veš in da ti je to jasno. In potem res ni čudno, če je šlo v maloro. Le da trafoti in baker v tem slučaju z maloro nimajo blage veze.
Je pa res, da se program varjenja v Iskri ni nikoli ustavil ali šel cugrunt. V mojih časih je bila Iskra SVN (signalno varnostne naprave,) ki se je preimenovala kasneje v Iskra AVN in sedaj Iskra Varjenje. Veliko mojih takratnih sodelavcev je še vedno zaposlenih tam. Dosti jih je v penzijonu, nekaj jih tudi "manjka". Se pa švasarija še vedno dela, kot se je takrat, le da se sedaj dela po nekaj sto aparatov v mesecu, takrat smo jih pa po nekih 90 ali 100, pa še za malco pr Čadu je bil vedno cajt.
Se pa spominjam ene "štorije" z tistim 11 kilogramskim jedrom dušilke (kos železa cca 80x80x 400mm), ki smo ga postavili pokonci na hodnik pred delavnico in preko poveznili manjšo kartronsko škatlo. In potem je prišel mimo eden od "nogometno" navdahnjenih sodelavcev. Je bilo kot pri enajstmetrovki, vse "propisno", zalet, volej, udarec, le žoga se ni hotela premaknit. Saj nam je potem bilo žal, ker odtrgan podplat čevlja in skoraj zlomljen palec vseeno ni bil namen tistega eksperimenta. Pa upam, da me tisti fuzbaler ne bo bral.
Junec, da pa boš vsaj približno vedel o čem pišem sem uspel izbrskati nekaj sličic iz tistih cajtov. Zadnji trije so zagotovo šli skozi moje roke...ko sem na netu našel te slike, je bilo, kot bi jih včeraj skup dajal.
Če pa imaš kako vprašanje okrog varilnikov pa le sporoči. Pa okrog ziherung tudi.
Pa brez zamere.
Re: Trifazni tok varilni aparat - kadotr - 7.4.2018
Lej Arbi, čisto brez potrebe si se trudil. Nekaterim pač ni dano razumeti. Enake težave, kot jih imam jaz v sosednji temi o tišlariji...
Re: Trifazni tok varilni aparat - papez46 - 9.4.2018
:lol: :lol: :lol:
Citat:Enake težave, kot jih imam jaz v sosednji temi o tišlariji...
No, a je blo res tolk težko priznat ..................... da imaš TEŽAVE?
:lol: :lol: :lol: :lol:
Saj obstaja pomoč ........... za take situacije ............ samo vprašaj - če ne veš! :mrgreen:
Re: Trifazni tok varilni aparat - junec - 9.4.2018
junec Napisal:Ja iz 120 kg rata 98. Kradli so pa samo pri vrhu. Večji del strojev imajo pa obrtniki sprivatiziranih. Pa ker si hilti navdušenec zakaj si delal iskro ne pa forniusa ali stela.arbajter Napisal:junecZakaj ste že nucal 120kilske trafote. Oer je pol bakra končal po dvoriščih iskra varjenje pa pakira kitajce sedaj? Ni čudno da je šlo v maloro.
Če že meniš, da se razen o ziherungah (pa o štromu) ne znam pogovarjt, te vabim na pijačo na Muljavo, častim jaz, pa lahko odpreva debato o švasaparatih, pa tudi o kaki robotizaciji varjenja. Sem jih imel priliko nekih 14 let gledat po osem ur dnevno in prebit ob desettisočih švasaparatov, od MIG/MAG, TIG, inverterjev, plazem... Tudi takih s 120 kilogramskimi trafoti in več. Pa ne le gledat, skup zmetat, sešraufat, preiskusit, izmerit, nastavljat vse potrebne parametre (pa to ni le tisti potenciometer za hitrost vrtenja koleščka za podajanje varilne žice). Za kak KND iz tistih časov si gotovo slišal. Tako, da če ti kaj okrog tega ni jasno le sporoči. Lahko tudi na ZS, da ne nabijam tule gor. Pa si res junec, v pravem pomenu besede. In kdo nabija?
Iskra je prodajala zgolj za zaprt trg. Potem je propadla.
Re: Trifazni tok varilni aparat - arbajter - 10.4.2018
Iz 120 ne rata 98. 120 kilogramske trafote so imeli KND-ji in 98 kilogramske SAF-MIG-i (ali tisti E350 - E450 pa je že spet pogledal preko stotke.) Torej ponovno ne znaš ali pa nočeš brati. In še okrog Iskre, pa se ne bom obregnil ob druge TOZD-e , OZD-e, SOZD-e takrat in kaj je bilo vzrok njihovemu propadu. Za varjenje vem, da je kontinuirano delalo od leta 75, ko sem prišel k Iskri pa vse do današnjih dni. Leta 89 sem jo zapustil, pa ne zaradi propada. Vmes je enkrat zamenjala le lokacijo, iz naslova Stegne 13 se je preselila nekih 200 metrov naprej, v novejšo zgradbo CSA (center sistemov avtomatike) na naslov Stegne 21. Mimogrede: iskrin varilni program MIG/MAG se je takrat preko Perlesa prodajal tudi v Švico, Nemčijo in še kam. Toliko o zaprtem trgu.
In kaj ima Hilti tule z Iskro? Lahko razložiš?
A zakaj Iskro? Ker me je pač štipendirala. Upam, da poznaš ta izraz in veš kaj pomeni. Pa morda še en vzrok je bil: moja prva plača takrat je bila mastnega jurja mark, kar je bilo dvakrat več, kot je imela plače moja profesorica z akademsko izobrazbo (in 20 leti delovne dobe) v drugi srednji šoli, ki sem jo vštric naredil. In verjemi, potem Froniusa (ne forniusa), pa Steel Velding pozabiš. Hilti pa je silom prilike prišel kasneje, ko se je zajadralo v privatne vode. Ti sedaj še kaj ni jasno? Dajva zaključiva tole debato ker stvari res premalo poznaš in se z vsakim komentarjem le še bolj zapletaš. Od ziherung smo prišli na tehtanje trafo kilogramov in propad Iskre!?