PodSvojoStreho.net
Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza (/showthread.php?tid=49631)

Strani: 1 2 3 4


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - vmalhar - 13.2.2013

Sivka Napisal:Peleti so na daljši rok za uporabnike ena velika natega. Boste videli čez par let. Drva al pa nič. Ne pa neka stisnjena trava in drugi odpadki. To je isto kot pred tridesetimi leti briketi. Se tudi niso prijeli.
Primerjava je po mojem mnenju za lase privlečena in neprimerna. Dvomim, da so briketi ponujali avtomatiziran sistem brez dnevnega angažmaja kurjača. Drugače pa offtopic :?


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - peleti12 - 13.2.2013

@vmalhar
Pelete so pogruntali v Ameriki leta 1970 v Evropo so prišli leta 1980, pri nas jih uporabljamo cca 10 let. Gozd je Slovenska nafta, po podatkih gozdarjev je letni prirastek v Sloveniji 4m3 na prebivalca.
Edini problem, ki se pojavlja je, da je pri nas malo firm, ki zanajo proizvesti kvalitetne pelete in hitri zaslužek trgovcev, ki uvažajo zemljo pesek in na tem mastno služijo.
Malo je uvoznikov, ki uvažajo kvalitetne pelete narejene iz čiste žagovine iz severnih dežel, ker imajo tam manjši zaslužek.


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - flexman61 - 13.2.2013

Sem ravno prečital članek. Pa kaj se grejo, seriozna analiza objavi najboljše 3 proizvode. Seveda pa ne pozabijo prijavit tistih na inšpekcijo, ki ne dosegajo standardov. Ajaj jaj banana republika.


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - boskec - 13.2.2013

Se da članek prebrati na internetu?


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - mlesko14 - 13.2.2013

boskec - Imaš link na prejšnji strani.

LP


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - Fraxinus ornus - 13.2.2013

Pozdravljeni.
Z zanimanjem berem mnenja in dileme uporabnikov, ki so zelo dobrodošle na slovenskem trgu peletov, ki je precej nepregleden.
Mislim, da je bil namen testiranja peletov predvsem ta, da se dobi prvi vpogled v to, kaj se sploh prodaja v Sloveniji in kakšno je stanje.

Delež pepela je dober pokazatelj tako sestave peletov, saj visok delež pepela kaže na to, da je v peletih določen delež skorje.
Zanimiva je primerjava zahtev standardov za delež pepela:
DIN-PLUS : pod 0,5
DIN 51731: pod 1,5
ONORM M 7135: pod 0,5
EN 14961-2: za A1: pod 0,7; za A2: pod 1,5
Na evropskem trgu bodo v prihodnosti najbolj uporabni evropski standardi (EN 14961-2), ki veljajo po celi EU.

Peleti z vrednostmi za pepel nad 1,5 so na nek način neustrezni za kotle za ogrevanje individualnih uporabnikov.
Avstrijski ONORM je seveda nastal na podlagi peletov, ki so delani iz žagovine na njihovih žagarskih obratih, kjer se hlodovina predhodnoi olupi, zaradi česar je delež skorje zanemarljiv in s tem tudi delež pepela ustrezno nizek.
Mislim, da je glavi problem pri peletih ta, da ni pri proizvajalcih (predvsem tistih, ki so neustrezni!?) stalne kontrole kakovosti. Na to pokaže tudi kakšna deklaracija, kjer je vsebnost vode (W%) navedena na dve decimalki natančno, kar je jasen signal, da gre za rezultat ene meritve. Navajanje starih certifikatov ali rezulatov meritev na spletnih straneh tudi kaže na nekaj podobnega...

Proizvodnja pelet je kar zapleten tehnološki postopek, zaradi tega bi morali imeti proizvajalci ustrezno kontrolo kakovosti.

Kdo je zadolžen za kontrolo kakovosti pelet v Sloveniji je pa drugo vprašanje.


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - okvals - 13.2.2013

Proizvodja pelet ni zahteven tehnološki postopek!

Delež pepela bo oz. je problem pri pečeh ki imajo že sedaj natančno predpisan kakšen delež pepela še prebavi (točno predpisane pelete), kar pa zame ni.

lp


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - vmalhar - 14.2.2013

Ker nivo kvalitete direktno kaže na nivo zahtevnosti porabnika (v povprečju seveda), je to pač nivo, ki zadovolji povprečnega kupca. Večino nas to spravlja ob živce, ampak v splošnem je to zadosten nivo za povprečnega porabnika. Žal. Velika manjšina nas najbrž kupuje vrhunske pelete.

Upam, da z leti odraste tudi vodstvo države in bo opazilo, da določene panoge sprejemajo tako bebave odločitve, da same nikoli ne bodo sposobne preživeti. Potrebno jih bo torej s predpisi in temeljitim nadzorom (predvsem nadzorom, predpisov je že preveč) prisiliti v pravo smer, da bodo spoznali za kaj se sploh gre na tem svetu. Nadzor kvalitete peletov bi na koncu najbolj pomagal panogi sami, ampak proizvajalci tega ne bodo pogruntali, če jim ponudiš 10 razpisov in spodbud, ker ne gledajo dlje od jutri.

V članku najbolj pogrešam test kurilne vrednosti. Hišo ogrevajo kWh in ne kg, ne ostanek pepela, ne mehanska obstojnost,... (kažejo kvaliteto kvečjemu posredno) torej je bistven podatek energijska vrednost in to bi morali kupovati. Nateg je na vreči napisano 5,3 kWh/kg, če je dejansko to 4,5 kWh/kg (slabi peleti imajo še manj).

Primer: 5 kWh/kg za 280 €/t ali 4 kWh/kg za 240 €/t. Kaj bi kupili, če bi te vrednosti dobili iz resnega testiranja :?: Kaj pa če resnega testiranja ni (oz. so rezultati brez proizvajalcev) in na obeh vrečah piše 5,3 kWh/kg :?: :?:


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - Hanzi - 14.2.2013

Fraxinus ornus Napisal:Pozdravljeni.

Avstrijski ONORM je seveda nastal na podlagi peletov, ki so delani iz žagovine na njihovih žagarskih obratih, kjer se hlodovina predhodnoi olupi, zaradi česar je delež skorje zanemarljiv in s tem tudi delež pepela ustrezno nizek.
Kako globoko olupijo lubje?
Kam ga dajo?


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - okvals - 14.2.2013

Lubje se praviloma olupi do lesa, samo lubje pa je primerno za kompostiranje.

lp


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - Fraxinus ornus - 14.2.2013

okvals Napisal:Proizvodja pelet ni zahteven tehnološki postopek!

Delež pepela bo oz. je problem pri pečeh ki imajo že sedaj natančno predpisan kakšen delež pepela še prebavi (točno predpisane pelete), kar pa zame ni.

lp

Pozdravljeni.

Resna proizvodnja pelet v industrijskih obratih je kompleksen tehnološki proces. Za optimalno proizvodnjo ustrezne kakovosti je potrebno imeti usklajene vire surovine, včasih sistem izdelave sekancev, sušenje iveri, kondicioniranje, nastavitve pritiska in temperature, kontrola kakovosti, meritve, označevanje ... Kdor ne verjame v zahtevnost proizvodnje, mu priporočam ogled proizvodnje v kakšnem obratu, ki proizvede npr. 50.000 ton pelet na leto (ali več).
Proizvodnja pelet po domače je pa druga zgodba (tudi proizvodnja briketov je enostavnejša).

Lep pozdrav.


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - nacek - 14.2.2013

Pa vseeno ni to neka atomska fizika. Vec proizvedes nizja je cena proizvoda.


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - izotop - 14.2.2013

lubje verjetno večinoma ne očistijo, zato je tolk šrota v peletih, ko je še blato gor ipd..


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - okvals - 14.2.2013

Fraxinus ornus Napisal:
okvals Napisal:Proizvodja pelet ni zahteven tehnološki postopek!

Delež pepela bo oz. je problem pri pečeh ki imajo že sedaj natančno predpisan kakšen delež pepela še prebavi (točno predpisane pelete), kar pa zame ni.

lp

Pozdravljeni.

Resna proizvodnja pelet v industrijskih obratih je kompleksen tehnološki proces. Za optimalno proizvodnjo ustrezne kakovosti je potrebno imeti usklajene vire surovine, včasih sistem izdelave sekancev, sušenje iveri, kondicioniranje, nastavitve pritiska in temperature, kontrola kakovosti, meritve, označevanje ... Kdor ne verjame v zahtevnost proizvodnje, mu priporočam ogled proizvodnje v kakšnem obratu, ki proizvede npr. 50.000 ton pelet na leto (ali več).
Proizvodnja pelet po domače je pa druga zgodba (tudi proizvodnja briketov je enostavnejša).

Lep pozdrav.

Resna proizvodja pelet zahteva predvsem dobro surovino ne pa vse kar pride v linijo in tu se popolnoma strinjam.

Dejva po domače, če smrekov hlod povlečeš z strojem iz hoste se v lubju nabira nesnaga, in če to nesnago potem zmelješ skupaj z lubjem, dodaš še kakšno vezivo ki ga ne smeš in to prodaš kot dober pelet zame ni v redu. Če grejo v ta mlin še veje z iglicami pa sploh (smo svoje čase podirali smreke in veje žgali, se je kadilo k hudič, pepela pa naslednji dan toliko da si ga z bagrom pobiral.). Podobno je z listravci z listjem vred.

Če že hlod pride na žago, se ga "abslezva" in nastanejo "krajniki" ki so dobri samo za kurjenje ostal hlod gre pa v recimo "deske". Te deske se nato sušijo, da jih lahko resen mizar še dodatno obdela in s tega nastane naprimer omara, okno, vrata...

Pri izdelavi reciva stavbnega pohištva nastane zopet odpad (žaganje, ublanje ipd...), ki je suho in ta surovina je za KVALITETNE PELETE.

Se pa da kvalitetne pelete pridobiti tudi iz odpada (čiščenje gozda naprimer zaradi napada lubadarja), ampak je potrebno te hlode predhodno očistiti, olupiti, zmeleti ter posušiti na ustrezen procent vlage.

In ne nakladat da je mletje, sušenje ter navsezadnje stiskanje tega produkta zahteven tehnološki proces.

Res pa je da kvalitetni noži za mletje (ne iz pleha po možnosti kitajskega), kvaliteten stroj za izdelavo pelet (z hidravlikami vred in podobno), ter računalniška podpora tekočemo traku niso poceni.

Še enkrat, poponoma se strinjam glede vhodne surovine.

lp


Re: Peleti : Le tretjina vzorcev ustreza - vmalhar - 14.2.2013

@okvals
Se strinjam z vsem

Verjamem, da je proizvodnja zahteven proces zaradi visoke tehnologije vpete v izdelavo. Sem pa prepričan, da je razlika v težavnosti med izdelavo slabih in izdelavo vrhunskih zelo majhna.

Vse tehnološke težave mora proizvajalec rešiti tudi za proizvodnjo slabih peletov. Torej je korak do kvalitete nezahteven in samo stvar odločitve proizvajalca.