+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? (/showthread.php?tid=44456)
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 27.5.2012
Žerjavar Napisal:Pod estrihom talnega gretja je obvezna toplotna izolacija. Pri ustrezno debeli ( brez računanja več kot 5 cm) izolaciji, bodo toplotne izgube skozi tla (klet) manjše, kot so bile do sedaj.
Se bojim, da je tole z izdelavo estrihov čisto preveč dolgotrajne packarije za delati v hiši, kjer tudi kdo živi. Mogoče edino neke sorte v kopalnici ob temeljiti prenovi kopalnice. Drugače pa bi verjetno bolj v poštev prišla kakšna suha gradnja. Dobro, neka izolacija sodi potem tudi pod tisto.
Žerjavar Napisal:Tudi talno gretje ti segreva samo zrak. Zidovi se ogrevajo od zraka, enako kot pri radiatorskem.
In kako je potem s tem, če bi imel poleg talnega še stensko gretje? Sicer dokaj teoretično vprašanje, ampak ko smo že tukaj ...
Žerjavar Napisal:Glede ugodne temperature tal bi šlo, če bo s talnim gretjem pokrivano manj kot polovico(? ali še manj) potrebne toplotne energije. Zalogovnik bo bolje izkoriščen, bo pa v času boljšega izkoriščanja temperatura prostorov padala. Ko pade temperatura zalogovnika izpod potrebne temperature dvižnega voda radiatorjev, radiatorji slabše grejejo, toplota ne zadošča za izguibe.
No, tako pa spet ne. Saj vendar ni potrebno imeti po celem zalogovniku enake temperature, ampak je na vrhu lahku vroča voda, primerna celo za pripravo tople vode, na dnu hladna, ki se vrne iz talnega ogrevanja, na sredi pa kaj vmes, primerno za dvižni vod najvišje temperature. Tako se vse to lahko dogaja hkrati in ne sekvenčno eno za drugim.
Poleg tega padec kateregakoli dvižnega voda pod zahtevano temperaturo itak pomeni, da je potrebno zagnati neko zadevo, ki bo vodo segrela na potrebno temperaturo. Pa tudi potem voda one "srednje" temperature v zalogovniku ni izgubljena, saj se hladna voda iz talnega ogrevanja lahko vrača na dno zalogovnika, tista srednja iz vrha pa se primešava ogreti iz peči ali česarkoli nam že takrat ogreva vodo. Ali pa še kaj učinkovitejšega, če vodo za različne sisteme ogrevanja znamo pobrati na različnih koncih.
In nenazadnje tudi padec temperature ni povsem nesmiseln. Ponoči namreč. Talno ogrevanje bi tudi ponoči lahko delovalo s polno močjo (v svojih mejah smiselnega, prijetnega in zdravega), dvižni vod za radiatorsko ogrevanje bi potem čez noč za enak učinek lahko še bolj znižali, kot če talnega ogrevanja sploh ni.
Koliko je pravzaprav najvišja temperatura dvižnega voda za talno ogrevanje, da je to potem še vedno prijetno in zdravo?
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - vincent - 28.5.2012
casar Napisal:Ali je v staro hišo brez vsake izolacije smiselno dati talno gretje? Ni me potrebno prepričevati, da bi bilo z izolacijo boljše, ker to že vem. Zanima me ali je to smiselno pri neizolirani hiši ali pa bi pri talnem gretju v neizolirani hiši ob enakem udobju bile izgube ter s tem poraba energentov višje kakor pri radiatorskem ogrevanju iste hiše?
Aleš
Z izbiro glrenega telesa ne vplivamo na izgube objekta. Torej če zamenja iz raditorjev na talno ne bo nobene razlike...še vedno boš moral dovesti enako količino toplote....
Zna pa biti pri neizoliranem objekt ta problem, ker bo samo talno ogrevanje zahtevalo višje temeprature v talnem (lahko tudi 40 sotpinj) kar ima za posledico čuden (zoprn) občutek zaradi pregretosti tal.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 28.5.2012
Če je v okviru adaptacije zastavljena tudi energetska obnova (izolacija sten) potem je skoraj zagotovo tudi dovolj možnosti, da izgube prostorov ob primernih temperaturah tal pokrije talno. Za moje pojme je v vsakem primeru smiselno ob celoviti prenovi, če to dopuščajo prosotrske (višina) in finančne okoliščine poskrbeti za velikoploskovno nizkotemperaturno ogrevanje. Moja razmišljanja so vedno bila:
1) če je hkrati bila narejena energetska prenova
1.1) Če gredo radiatorji venin Talno ali stensko povsod. Če se le da ne mešati z radiatorji. Sistem bo po nepotreben bolj kompleksen, kot je nujno. Če je kopalnica prehladna
- za najhladnejše dni dodati električno lojtro ali kalorifer, ali infra
- če boste dali radiator zvezan na ogrevalno vodo bo ta voda za radiator prehladna ali pa boste morali imeti še en ogrevalni krog z svojo avtomatiko in črpalko, kar stane in komplicira sistem
1.2) Če radiatorji ostanejo.
Obstaja dosti velika možnost, da bodo ti radiatorji tudi z veliko nižjo temperaturo ogrevalne vode uspeli nadoknaditi izgube prostora. Bodo recimo jim pogojno nizkotemperaturni. Po potrebi se lahko tudi kak radiator doda ali menja za takega, ki ima več ogrevalne moči.
2) če ni bila in nikoli ne bo narejena energetska prenova
2.1 Potem je smiselno, sploh če so radiatorji še OK, da ti ostanejo. Samo talno v tem primeru ne bo moglo pokriti izgub prostorov, brez da bi v njih morala vsaj občasno biti tako topla voda, da bi to bilo bodisi neprijetno in v nekaterih primerih tudi nezdravo (pretopla tla - krčne žile). Kombinacija radiatorji talno po nepotrebnem draži in komplicira sistem.
2.2. Mnogi si v tem primeru želijo talnega v kopalnici
Pogosto se to naredi tako, da se vzame izhodna voda kopalniškega radiatorja. Tako imajo moji starši. Talno v tem primeru dela tako kot bi moralo zgolj v času najhujše zime, ko so tudi radiatorji v neporestanem pogonu. V preostalih obdobjih se po dosegu temperature izklopi črpalka => v radiatorju ni dotoka tople vode => tudi ne v talnem. Da bodo tla prijetno topla pa sporadično delovanje praviloma ni dovolj. Res pa je, da se v tem prostoru ne zadržujemo zelo dolgo => lahko je voda tudi bolj vroča, a v prehodnih obdobjih je tudi v radiatorjih bolj kot ne nižjih temperatur.
Bolje se obnese doaten krog ogrevanja in ločena črpalka samo za kopalnica => višja cena, dodatna avtomatika...
Enostavneje je v tem primeru narediti električno talno, ki se vklopi po potrebi in v tistem letnem času, ko preproga ni dovolj za toplo nogo izpod tuša.
---------------------
Dodatno. Nekateri imajo ob obnovi hiše idejo, kako bodo skombinirali staro oljno ali peč na drva (za vsak primer), dokupili toplotno črpalko, predgrevali s solarnimi kolektorji za najbolj mrzle dni pa še kamin v dnevni sobi. V veliki večini primerov bo sledil ogrevalni sistem s dvema, tremi ali celo več podsistemi, ki brez drage avtomatike ali angažmaja lastnika nikoli ne bo dobro deloval.
Omejite se na zmerno število virov energije, sicer boste zelo verjetno plačali seštevek cen, nikoli pa ne bo prišlo do seštevka učinkov. To seveda ne pomeni, da ni smiselno npr. kolektorji za sanitarno vodo + drva. Ne pa delat nesmiselnih sistemov pripravljenih na vse. Raje naredite en dober solidno "uglašen" sistem. Za ceno tretjega, četrtega ali petega podsistema pa raje plačajte energent za tri ali več sezon.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Čojko - 28.5.2012
Bravo Cinik. Zelo lepo in pošteno zapisano.
Moj nasvet casar-ju. Pusti radiatorje, čim manj se igraj z energenti, sistemi ogrevanja, ipd. Zgolj dobro izoliraj talno ploščo in položi "tople" podove. To, kar namreč pišeš je za nekoga, ki dela novogradnjo in komplicira. Posveti se raje boljšemu interierju za v hišo, da se boš v njej bolje počutil in pozabi na tistih par EUR razlike v porabi pri ogrevanju.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 1.6.2012
Tole je sedaj na nek način šlo predaleč in je težko ostati na teoretičnem nivoju. Dobro, pa nekaj podrobnosti o konkretni hiši.
Temeljita energetska prenova, kjer bi se zamenjala zanič okna, naredila izolacija z novo fasado ter zamenjala streha (sedaj samo opeka na leseni konstrukciji) ni ravno v planu. To je kar velik finančni zalogaj in je vprašanje, če se splača toliko vlagati v hišo z nekaj resnimi hibami, ki jih je nemogoče odpraviti (no, mogoče že, samo verjetno za višje stroške, kot bi bilo zidanje nove hiše), glede na to, da nič od tega ne moreš vzeti stran in potem porabiti kje drugje. Mogoče sicer kdaj, ampak kakor pravim, v tem trenutku ni takšnih planov. Okna bi še zamenjali, a potem preti strah pred plesnijo, če se ne uredi še ostalega in morda celo kakega prezračevanja zraven.
Ogreva se hiša sedaj z radiatorji in nizkotemperaturno pečjo na kurilno olje. Ista peč z ločenim ogrevalnim krogom prednostno ogreva tudi toplo vodo v bojlerju. Vsi radiatorji imajo termostatske ventile, temperaturo dvižnega voda zanje (in v tem primeru tudi temperaturo peči) pa regulacija določa glede na zunanjo temperaturo. Letno se pokuri okrog 2000 l kurilnega olja. Omeniti kaže še to, da je v kuhinji štedilnik na drva, ki se kar kuri, ko ni vroče. Tam se pokuri kakšne 3 pm mešanih drv na leto.
Imamo nekaj svojega gozda, potem rase še kaj drevja ob potoku, pa nekaj sadnega drevja, tako da je pravzaprav že suhljadi in odpada več, kakor se sedaj pokuri. Tudi osnovno gozdarsko orodje (motorke, sekire, cirkula, majhen traktor, ...) so pri hiši. Res pa hudo primanjkuje ljudi, ki bi zmogli in imeli čas spravljati večje količine drv iz gozda do drvarnice. Problem je tudi, da je kar nekaj lesa borovega in smrekovega, ki ga raje komu podarimo, kot bi ga kurili v onem starem štedilniku v kuhinji.
Tako so sedaj ideje, da bi štedilnik v kuhinji zamenjali z nekim sodobnim, ki bi bil recimo dvakrat močnejši, a bi večji del toplote odvajal v sistem centralnega ogrevanja, tako da bi kuhinjo pravzaprav grel manj od starega. Tam bi potem pokurili nekaj več drv, toploto bolj koristno uporabili, ker bi sprejemal nekoliko večja polena, bi bilo manj dela s spravilom in če bi si zaradi dvojnega zgorevanja lahko privoščili tudi kurjenje smolatega lesa, bi to sploh bila zmaga. Slednje je sicer vprašanje, saj imajo ti štedilniki zgolj ročno regulacijo primarnega in sekundarnega zraka, lambda sonde pa jasno ni, niti senzorja temperature dimnih plinov ne. K temu zraven seveda sodi zalogovnik. V njem bi potem bila tudi zaloga za toplo vodo, ki bi jo po novem namesto s starim bojlerjem pripravljali z zunanjnim toplotnim izmenjevalcem. In fajn se zdijo tudi sončni kolektorji. Stara peč na kurilno olje bi ostala in bi jo regulacija vklapljala po potrebi, ko bi ne bilo dovolj toplote iz štedilnika, kolektorjev ali zalogovnika.
Talnega gretja kar tako sistematično ne bo šel delat nihče. Ampak - kopalnica bo letos stara 29 let in iz večih razlogov počasi že kliče po prenovi. Še najbolj zaradi pocinkanih cevi v stenah, kjer skozi nekatere voda komaj še teče. Najhujši primer je WC kotliček, kjer traja 6 min, da nateče voda vanj. Pa fajn bi bilo imeti bide, akrilno banjo namesto železne, ploščice do stropa in še kaj. Ko bo to enkrat v ne tako daljni prihodnosti potrebno razbiti, bi narediti talno gretje ne bil velik problem. Naslednji primer je (večja bivalna) kuhinja, kjer je že dodobra zdelan leseni pod. Če se gre z njim kaj delat, talno gretje tudi ni tako hud dodatek. Kje drugje ga pa verjetno zlepa ne bo, pa tudi potrebno ni tako. Je pa ob morebitnih spremembah centralnega ogrevanja zagotovo dobro vedeti, ali bo morebiti prišel še en ogrevalni krog zraven, da se zato kje pusti kakšna cev, kak prostor na delilniku, kak ventil na zalogovniku, skratka da se dela z mislijo na to. Če bo talno gretje, bo zagotovo v svojem ogrevalnem krogu s svojo črpalko in svojem mešalnim ventilom (morda niti ne enim samim).
Kar se tiče kompleksnosti regulacije, me to niti ne skrbi. Regulatorjev, ki (lahko tudi s kakšnimi razširitvami) ne podpirajo neomejenega števila ogrevalnih krogov in virov toplote, niti resno pogledati ne mislim. Dobro, neomejenega, če jih podpira recimo 50, je to v smislu hiše že neomejeno. Zaenkrat se nagibam k [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")taunichr("46")counichr("46")at/en/freely-programmable-universal-controller/]UVR 1611[/url], kjer s povezovanjem izdelanih programskih modulov sprogramiraš svojo filozofijo delovanja regulacije. Se bo pa res potrebno angažirati, saj izdelanih rešitev točno tistega, kar bi imel, nekako ni. In se mi že zdaj zdi, da večina "mojstrov" tega niti približno ne obvlada dovolj. A kakor pravim, to je ena zadnjih stvari, ki bi me skrbela.
Da se pri večih sistemih ogrevanja stroški mnogih elementov kar seštevajo, mi je jasno, vsote učinkov pa nikakor ne moreš na tak način seštevati. Tudi to je jasno, da vizija novega sistema za današnji čas nikakor ni idealna, a potrebno je upoštevati, da so radiatorji z razvodom že tam, prav tako je tam že peč na olje s svojo opremo. Gre pač za željo po možnosti učinkovitejšega izkoristka drv, ki so že tam skoraj zastonj, in izkoristka sončne energije, ki je tudi zastonj na voljo, na račun recimo prepolovitve stroškov za vedno dražje kurilno olje.
Bi se to finančno izplačalo? Pri trenutnih cenah kurilnega olja posebej hitro ne, na daljše obdobje (recimo 15-20 let) pa prav gotovo ja. Če se bodo cene še kar dvigale, potem seveda že v krajšem času. Podobno se čas da še izdatno skrajšati, če bi večji delež ogrevanja preložili na drva. Pa seveda ni vse v finančni bilanci, saj razen dela hrane, nekaj oblačil in kakšnega zatočišča pred vremenskimi neprilikami praktično nič drugega resnično ne potrebujemo za preživetje, pa vseeno zapravljamo svoje vire za vse živo, da se potem boljše počutimo.
Toliko zaenkrat. Kaj bolj razumljivo? Ali že preveč megalomansko, drago in komplicirano? Obstaja sicer še kup finih idej o sezonskih zalogovnikih, toplotnih črpalkah, zalogovnikih latentne toplote, kogeneraciji in podobnem, ampak to bo razen tega, da se pusti možnost priključitve še česa, zaenkrat ostalo za nedoločeno prihodnost v prostor-času.
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - vincent - 1.6.2012
Hja, hja,,, po svoje si tudi ti zanimiv :wink: . Bi investiral v hišo, hkrati pa pišeš da je objekt prestar in se ne splača vanj investirati.
Odloči se kaj bi rad....
Z menjavo grelnih teles in peči načeloma ne boš nič dosegel..izgube ti bojo ostajale iste.
Potem raje ta denar preusmeri v nova okna (so predpogoj) ter fasado. Pa boš na koncu na bojšem z obstoječim sistemom, ker ti bo cel objekt manjporabil in bo posledično padla tudi poraba - torej se i bo vloženo začelo vračati.
Glede peči si pa itak odgovoril sam sebi...če imate v lasti drva (taka in drugačna) ne vem kje je problem? Kurite njih! Takod a denar anmenit za zmanjšanje izgub, če že hočete več udobja, pa lahko na daljši rok kobinirate s pečjo na drva zalogovnik, ki bo omogočal kurjenje zgolj 1 x dnevno.
Po tem kar pišeš bi bila največja neumnost če bi dajal talno gretje - za ta denar imaš že izoacijo hiše. Pa pri talnem nisi še nič anredil..zgoj zamenjal grelno telo za drugega.
(Teh stvari se mroaš lotiti načrtno in celovito če to nisi pripravljen, poišči zgolj tisti ukrep (okna + fasada) kateri, ti bo za dani vložek nudil največ...na dolgi rok se tudi odplačal).
Za info....10 cm fasade, cca. 230 kvadratov te pride cca. 7 jurjev - da ti dela drug. Lahko pa daš 15 cm izoalcije, pride nekaj več, ti pa to razliko povrne EKO sklad (maks 2.400 EUR).
Oknapa ...ja, niso poceni..seveda pa precej zavisi od njih šrtevila in velikosti a so praktično predpogoj pri izolaciji zaradi vrstnega reda).
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 1.6.2012
vincent Napisal:Z menjavo grelnih teles in peči načeloma ne boš nič dosegel..izgube ti bojo ostajale iste.
Hmm, a pišem tako nerazumljivo? Tega, da bi menjal grelna telesa in peči z namenom manjših izgub, pač nikoli nisem omenjal. Pravzaprav nič od tega (vsaj v smislu centralnega ogrevanja) ne bi zamenjal, ampak zgolj dodal. In še to ne z namenom manjših izgub, pač pa z namenom večjega udobja, možnosti uporabe cenejših energentov in učinkovitejšega izkoristka določene opreme. Bil je zgolj strah, da bi se z drugačnimi grelnimi telesi izgube celo povečale, a glede tega itak vsi razlagate, da temu ni tako.
vincent Napisal:Glede peči si pa itak odgovoril sam sebi...če imate v lasti drva (taka in drugačna) ne vem kje je problem? Kurite njih! Takod a denar anmenit za zmanjšanje izgub, če že hočete več udobja, pa lahko na daljši rok kobinirate s pečjo na drva zalogovnik, ki bo omogočal kurjenje zgolj 1 x dnevno.
Problem je v tem, da trenutno nimamo nobene peči, ki bi na drva lahko grela sistem centralnega ogrevanja. In če gremo to dodat, potegne to za seboj še zalogovnik in ko se enkrat dela tako velike spremembe v sistemu centralnega ogrevanja, je dobro predvideti možnost priklopa dodatnega ogrevalnega kroga za talno gretje kdaj v prihodnosti, v kolikor je to v taki hiši sploh smiselno. Po odzivih tukaj zaenkrat izgleda, da je smiselno.
Kurjenje enkrat na dan s štedilnikom v kuhinji ravno ne bo šlo, vsaj v pravem pomenu izraza ne. Ampak nič hudega zaradi tega. Saj bi si tudi kake vrhunske peči za drva želel, a to bo bolj težko, saj v kleti ni ravno prostora za zalogovnik in dodatno peč hkrati, ni na voljo dimnika, kamor bi tako peč lahko priključil, pa še nerodno je spravljati drva v klet.
vincent Napisal:Po tem kar pišeš bi bila največja neumnost če bi dajal talno gretje - za ta denar imaš že izoacijo hiše. Pa pri talnem nisi še nič anredil..zgoj zamenjal grelno telo za drugega.
Nihče ni govoril o sistematski izdelavi talnega gretja po celi hiši! Tega, da bi izdelava talnega gretja v recimo (iz drugih razlogov) razbiti kopalnici stala sploh približno toliko kot izolacija cele hiše, pa pač ne "kupim".
vincent Napisal:Za info....10 cm fasade, cca. 230 kvadratov te pride cca. 7 jurjev - da ti dela drug. Lahko pa daš 15 cm izoalcije, pride nekaj več, ti pa to razliko povrne EKO sklad (maks 2.400 EUR).
Oknapa ...ja, niso poceni..seveda pa precej zavisi od njih šrtevila in velikosti a so praktično predpogoj pri izolaciji zaradi vrstnega reda).
Zanimivo, sem mislil, da je fasada z izolacijo dražja. Takole na oko bi bilo kakšnih 160 m2 za narediti. Bolj točno težko rečem, ker ne vem višine zunanjih sten na pamet. Glede oken in vrstnega reda sem pa popolnoma enakega mnenja.
S tem da, seveda, še tako dobra okna in izolacija na bosta prinesla prav ničesar k možnosti boljšega izkoriščanja energije domačih drv in sonca.
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Čojko - 4.6.2012
Eni ste res trdi.
Zamisli si, da imaš star ameriški avto s 8000 kubiki in porabo 35 litrov. Ja v tem primiru ga res lahko predelaš na drva, ki ti ležijo v svojem gozdu, pa na njega obesiš še en sončni kolektor, pa kaj vem kaj še vržeš na prikolico, da boš lahko to mašinerijo vozil naokrog. Lahko pa mu zamanjaš motor za učinkovitega nizkolitraša (izolacija), ki popije 7 litrov in potem je skoraj vseeno po koliko plačuješ tisti liter goriva. Važno je le, da ga dobiš na vsaki črpalki. Pa fajn je če se ti tak avto ne kvari,... kapiš?
Ali pa tega amerikanca na odpad in si kupiš enega sodobnega, novega, varčnega, zanesljivega,... novo hišo!
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - sassapo - 4.6.2012
no, tale primerjava res ni umestna. Užitek, ki ti ga nudi tako velikolitražni agregat, pač ne moreš primerjat z izolacijo hiše. Takšen avto pelješ na sprehod in uživaš v surovi moči, navoru in čudovitem zvoku 8 valjnika. Čisti luksus, ki s hišo nima nič skupnega.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Čojko - 4.6.2012
Kaj da ne. Ni lepšega imeti v kamniti neizolirani hiši eno veliko lončeno peč, ki je fino segreta, pa iz kurišča fino prsketa, čuti se domačnost tako po vonju drv pomešane z malo "vlažne" patine,.... Pa tudi če imaš okna in vrata kakšnih 10 minut odprta ne bo skoraj nihče opazil,....
Ok, se strinjam, res je morda neumestna, vendar stara stvar je vedno stara, lahko obnovljena, vzdrževana, dodelana,... ni pa to nikoli nova in v staro se enostavno ne splača pretirano vlagat, ker ni nekaga učinka.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 4.6.2012
casar Napisal:Temeljita energetska prenova, kjer bi se zamenjala zanič okna, naredila izolacija z novo fasado ter zamenjala streha (sedaj samo opeka na leseni konstrukciji) ni ravno v planu. To je kar velik finančni zalogaj in je vprašanje, če se splača toliko vlagati v hišo z nekaj resnimi hibami, ki jih je nemogoče odpraviti.....
Ta trditev in talno lahko, da ne gresta skupaj. Na dva načina:
- Hiša v katero se ne splača vlagat se splača naredit predpripravo za talno?
- Energetsko nepošlihtana hiša lahko pripelje do tega, da bi tako talno ne oddajalo dovolj moči in bi na koncu morda spet dodajal radiatorje. Hočem reč, da je smiselno poračunat.
Ni pa nič narobe, da se kaka stvar predpripravi, morda se izdie ali pa energetsko obnovo vseeno izvedeš.
Meni vse skupaj deluje nekako brez pravega koncepta.
Če imaš drva zastojn in so finance problem, ne vem čemu kolektorji, ki niso poceni. No tudi tukaj ne škodi, da se izvede predpriprava v isti maniri kot prej povedano.
Najbolj zagotovo in z najdaljšim rokom bo prav izolacija prispevala k znižanju stroškov. Glede na to, da praviš, da imaš drva zastojn pa se morda izolacija res ne splača.
Ker se gibaš v teritoriju mehkih faktorjev: udobje, hiša z resnimi hibami, osebne preference, je težko kaj pametnega od zunaj reč. Boš moral sam presodit in postavit prioritete.
Samo da ne bo na koncu vse predpripravljeno, pa nič izvedeno. Potem je ta denar v maloro šel. Od predpriprav se tudi ne boš grel.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Žerjavar - 4.6.2012
Citat:Energetsko nepošlihtana hiša lahko pripelje do tega, da bi tako talno ne oddajalo dovolj moči in bi na koncu morda spet dodajal radiatorje.Ne zavajaj. Talno gretje je sposobno oddajati vedno dovolj moči - le vprašanje je, s kakšno temperaturo vode ga moramo napajati.
Za primer sem vzel ekstremno vrednost. Pritlična hiša, zid 29 cm modularc z obojestranskim 2 cm apnenim ometom. Tudi strop in tla enako dobro toplotno prevodna. Okna ustrezno slaba. Pri zunanjih -10 C je potreba po energiji 170 W/m2 tal. Voda mora imeti povprečno 50 C, površina tal pa ima 31 C pri notranjih 22 C.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - casar - 4.6.2012
cinik Napisal:- Energetsko nepošlihtana hiša lahko pripelje do tega, da bi tako talno ne oddajalo dovolj moči in bi na koncu morda spet dodajal radiatorje.
Radiatorji s svojo instalacijo že so, delujoči, nihče jih ne bo odstranjeval, tako da tudi do potrebe dodajanja ne more priti. Tudi ogreti zmorejo hišo brez težav na željeno temperaturo. Smisel talnega gretja je zgolj v večjem udobju, boljši izkoriščenosti potencialnega zalogovnika, sončnih kolektorjev, toplotne črpalke in mogoče še česa, česar se sedaj ne spomnim.
cinik Napisal:Če imaš drva zastojn in so finance problem, ne vem čemu kolektorji, ki niso poceni. No tudi tukaj ne škodi, da se izvede predpriprava v isti maniri kot prej povedano.
Ja, finančni izplen dragih kolektorjev je že ves čas pod velikim vprašajem, da ne rečem tega, kako se verjetno sploh ne splačajo. So mi pa še vedno strašno všeč in bi si jih želel imeti. Pa za dodati je še to, da v poletni vročini zlepa ne bomo ogrevali tople vode na drva, tudi, če so ta zastonj. Je že brez kurjenja na drva prevroče v hiši.
cinik Napisal:Najbolj zagotovo in z najdaljšim rokom bo prav izolacija prispevala k znižanju stroškov. Glede na to, da praviš, da imaš drva zastojn pa se morda izolacija res ne splača.
No, tu je še nekaj za povedati. Kakšne kolektorje, peči, zalogovnike in podobno se da tudi odmontirati, preseliti kam drugam in tam spet nazaj zmontirati. Je nekaj dela, nekaj stane, a veliko manj od nakupa nove opreme. Tudi prodati se vse to da. Izolacija pa trajno postane del hiše. Tega ni možno preseleti niti prodati. Dobro, talno gretje ima glede slednjega sicer enake lastnosti.
cinik Napisal:Ker se gibaš v teritoriju mehkih faktorjev: udobje, hiša z resnimi hibami, osebne preference, je težko kaj pametnega od zunaj reč. Boš moral sam presodit in postavit prioritete.
Absolutno. To mi je že ves čas jasno. Dejansko sem tukaj na forumu vprašal, ali bi talno gretje pri neizolirani stari hiši omembe vredno povečalo izgube glede na radiatorsko ogrevanje iste hiše. Samo to. Nikakor ne prelagam odločitve o tem, kaj narediti, na forumsko javnost, niti česa takega ne želim.
No, to ste me nekako že prepričali, da pri solidno izvedenem talnem gretju ni razlik. Bil bi edino vesel, če bi kak poznavalec lahko kaj rekel še o stenskem gretju. Ali je torej pri stenskem gretju neizolirane stare hiše več izgub kot pri radiatorskem/talnem ogrevanju?
Aleš
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - Žerjavar - 4.6.2012
Citat:Bil bi edino vesel, če bi kak poznavalec lahko kaj rekel še o stenskem gretju. Ali je torej pri stenskem gretju neizolirane stare hiše več izgub kot pri radiatorskem/Da, pričakovati je več izgub.
Pri talnem gretju v spodnji etaži, se vedno deva več izolacije, kot bi se je, če talnega gretja nebi bilo. Na ta način se izgube ne povečajo.
Pri stenskem gretju je podobno. Običajno se na ta račun nekaj poveča debelina izolacije. Če pa devaš stensko gretje na stari zid brez izolacije, pričakuj kar nekaj povečanja izgub.
Ko ni stenskega gretja, je notranji rob zidu na temperaturi okrog 18 C, pri stenskem gretju pa je zid ob notranjem robu opeke okrog 28 stopinj. Pri zunanji temperaturi 0 C pričakuj povečanje izgub na površini (velikost) stenskega ogrevanja = 28 / 18 = 1,56 ali za 56 %.
Re: Talno gretje pri adaptaciji starejše hiše? - cinik - 5.6.2012
Žerjavar Napisal:Mi je všeč, da si vedno dosleden. Tole z zavajanjem je pa malo huda obtožba - glede na to, da sem v prejšnjem postu napisal celoviteje se mi ni zdelo potrebno posebej poudarjati še enkrat prej povedano:Citat:Energetsko nepošlihtana hiša lahko pripelje do tega, da bi tako talno ne oddajalo dovolj moči in bi na koncu morda spet dodajal radiatorje.Ne zavajaj. Talno gretje je sposobno oddajati vedno dovolj moči - le vprašanje je, s kakšno temperaturo vode ga moramo napajati.
cinik Napisal:Samo talno v tem primeru ne bo moglo pokriti izgub prostorov, brez da bi v njih morala vsaj občasno biti tako topla voda, da bi to bilo bodisi neprijetno in v nekaterih primerih tudi nezdravo (pretopla tla - krčne žile).Za kopalnico se mi sicer temperatura, ki si jo navedel ne zdi pretirana, glede na to, da se v njej zadržujemo občasno oz. kratek čas. Bo pa zunaj kdaj tudi kaj več kot -10, tako da na nekaj dni v letu bi lahko bilo vsaj zoprnoi če ne drugega. Res pa je, da je lahko situacija manj ekstremna in kopalnica z ugodnim razmerjem zunanji zid - površina tal pa bi bil rezultat nogam bolj prijeten.