PodSvojoStreho.net
Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Stavbno pohištvo (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=15)
+--- Tema: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu (/showthread.php?tid=34692)

Strani: 1 2


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011

Citat:Z alu distancnikom mi je za m2 veliko steklo prisel U vec kot 4.
Moj račun je brez vpliva distančnikov in robov. To še poveča prevodnost.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011

Citat:termopan z Argonom in 1x nanosom 4-16-4 ( U=1,1W/m2K) =60%
Če moj račun nima bistvenih napak, bi lahko rekel, da ima protiemisijski nanos emisijski koeficient med 0,09 in 0,12.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Loami - 10.1.2011

Govorit o koeficientu nanosa je podobno kot o volumnu pravokotnika.
Lahko pa bi rekli, da ima nanos v primeru, da površina z nanosom meji na sloj plina X z debelino Y, ekvivalent toplotne upornosti Z.
Ker je že bilo govora o štefanovem zakonu. V formuli je tudi koeficient, ki izraža sevalne lastnosti sevajočega telesa. Za idealno črno telo (kar ne pomeni, da je črne barve v vidnem spektru) Smile , je 1 za "belo" telo pa 0. Ta značilnost neke snovi velja tako za prejeto kot za oddano sevanje. Nanos o katerem je govora pri oknih, zmanjša koeficient izsevnosti za območje dolgovalovnega infrardečega sevanja.
Odboji sevanj (svetlobe) so popolnima druga zadeva. Uravnava se jih tudi z nanosi, vendar so to nanosi, ki so za kontroliran del spektra prozorni in imajo točno določeno debelino in sicer 1/4 valovne dolžine svetlobe. Na veliko se uporabljajo v optiki (leče v objektivih jih imajo na primer), tudi na monitorjih in lečah za očala so...


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011

Citat:da ima protiemisijski nanos emisijski koeficient med 0,09 in 0,12.
To je koeficient iz Štefanovega zakona. Praviš, da ne moremo govoriti o emisijskem koeficientu nanosa? Kaj pa, če bi rekli da je to emisijski koeficient stekla z nanosom na tisti strani, kjer je nanos?
Citat:Lahko pa bi rekli, da ima nanos v primeru, da površina z nanosom meji na sloj plina X z debelino Y, ekvivalent toplotne upornosti Z.
S takim imenovanjem se nebi strinjal, ker tako tanka plast ne more imeti neke znatne toplotne upornosti. Protiemisijski nanos dejansko zmanjšuje toplotni tok sevanja med obema šipama, na toplotni tok med šipama zaradi prestopa in prevoda skozi plin ne vpliva.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 11.1.2011

Če smo že ob šanku, kot nas je povabil pobudnik teme (bolj malo prisoten) predlagam še eno rundo.
Citat: Žarčenje v okolico? Problem je del žarčenja proti nebu. Ali je to žarčenje na debelo plast zraka pri temperaturi okolja, ali do oblakov pri znatno nižji temperaturi, ali ob jasnini v vesolje pri absolutni ničli?
Tu bo verjetno najboljši odgovor dala termokamera s posnetkom, kjer bo hkrati kako drevo (del), hrib v ozadju, prosto nebo (enkrat jasno, drugič oblačno) in morda tudi neogrevan objekt (del) v bližini.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 11.1.2011

Citat:dvoslojno IZO steklo ima deklariran Ug = 1,1 W/m2K.
Višje gor sem iz tega izhajal in ugotovil, da je to možno, če ima protiemisijski nanos faktor žarčenja približno 0,1. Očitno pa nihče nima podatka za ta faktor žarčenja. Proizvajalci takih šip pa ga skrivajo.

Določanje izolativnosti iz površinske temperature je zelo nesigurno (nekateri se s tem ne strinjajo). Na površinsko temperaturo v veliki meri vpliva prestopni koeficient alfa. Ta je odvisen predvsem od hitrosti gibanja zraka tik ob steni (oddaljenost v mm). Odstopanja so lahko tudi dvakratna. Po nekem priporočilu se jemlje za izračune 8 za znotraj in 23 za zunaj. Po moji oceni sta oba v praksi višja.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tkosenedela - 11.1.2011

Nizkoemisivni nanosi so v bistvu filter.
Ali po domače barva. V čem je trik barve? Da je za določene valovne dolžine odbojna, za druge pa prosojna ali pa absrobivna. Primer: Rdeča barva je za ozki del rdečega spektra odbojna, za presotali del vidnega spektra absorbivna, za IR in UV pa največkrat prosojna.
Nizkoemisivni nanos je v svoji funkciji barva. Ki je za ozki del dolgovalovnega IR sevanja odbojna, za preostali del spektra svetlobe pa prozorna.
Kako deluje?
IR sevanje nekega telesa je odvisno od njegove temperature. Večjo ko ima temperaturo neko telo, bolj se spekter sevanja premika od ddolgovalovnega IR proti vidnemu delu, nato proti UV, etc.
Tu nastane razlika. Sonce seva velik del svojega IR spektra v nižjih valovnih dolžinah. 5800K Soba ki je ogreta na nižjo temperaturo kot jo ima sonce pa seva z dolgovalovnim IR sevanjem. 295K
Nizkoemisivni nanos je prozoren za kratkovalovno IR sevanje in vidni del spektra in odbojen za dolgovalovno.
Tako zadržuje sevan del energije v prostoru, a hkrati prepušča svetlobo in tople kratkovalovne IR žarke sonca.

Kar se tiče izolacijskih materialov z več plasti Alu folije pa ..
Ja deluje. Ampak še zadleč ne tako dobro kot navajajo trgovci. Če bi želeli dobiti res res dobro radiacijsko izolativnost bi morali ustaviti dva mehanizma prenosa energije. Sevanje in prevajanje.
Sevanje ustavimo na ta način da damo materialu čim nižji faktor emisivnosti. Za poliran aluminij je faktor emisivnosti cca 0.04. Oksidiran aluminij pa ima faktor emisivnosti cca 0.1.
Faktor emisivnosti je obratznosorazmeren refleksivnosti (odbojnosti). In hkrati enak absorbivnosti. Material z visoko absorbivnostjo in nizko emisivnostjo je po domače povedano traparija. Lahko je nek material visoko absorben na enem delu spektra in hkrati nizko emisiven na druigem delu spektra. Za isti del spektra ali celoten spekter pa vedno velja, da je absorbivnost materiala enaka emisivnosti. Ker proizvajalci teh izolacij uporabljajo navadno industrijsko Alu folijo, pač rezultati niso tako idealni. Ena stran je relativno dobro reflektivna, druga stran pa je bolj groba in seveda manj reflektivna in bolj emisivna. Mnogo boljša bi bila aluminizirana PET folija (primer je svetleč folija za ovijanje daril). Ampak to bi že podražilo proizvodnjo za cent ali dva. :-)
Poleg tega je treba upoštevati dejstvo da bo s časom folija postala bolj in bolj oksidirana. Zaradi stresa po s časom plast aluminijevega oksida postala bolj in bolj groba in bo reflektivnost materiala padala.

Drug del zgodbe pa je prevodnost toplote. Zrak je sicer zelo zelo slab prevodnik toplite (suh zrak) Ampak ima zoprno lastnost da se kot vsi plini ob segrevanju širi. Posledično pride do konvekcijskih tokov med dvema plastema stekla, folije, plošč. In ti konvekcijski tokovi prenesejo precejšne količine energije s tople strani na hladno.
Ravno zato so penste, celične in volnaste strukture izolacije najboljše, ker omejujejo gibanje zraka, konvekcijske tokove.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Loami - 11.1.2011

Žerjavar, se opravičujem, ker sem te nenatančno prebral.
Ja, bo verjetno držala tvoja ugotovitev o izsevnosti nanosa.
Se mi zdi kar dobra številka.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 12.1.2011

Citat:Tu bo verjetno najboljši odgovor dala termokamera s posnetkom,
Malo sem brskal po forumu in našel nekaj ustreznih posnetkov. Ne vem, če si jih dobro tolmačim. V vseh primerih je nebo najbolj temno modro - najnižja temperatura. Po pripadajoči barvno-temperaturni lestvici je to še vedno na nivoju temperature okolice.

Če je res, da termokamera pokaže tudi za jasno nebo temperaturo okolice, potem je sevanje iz zunanje šipe na okolico enostavno računati. Bomo sprejeli dejstvo, da je nekaj 10 m debela plast zraka nepropustna za dolgovalovno toplotno (infrardeče) žarčenje, podobno kot steklo nekaj mm.

Upam, da se bo oglasil nekdo, ki dela s termokamero.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 12.1.2011

Po podatkih, ki sem jih ekrat zasledil, je bilo polnilo deklarirano z 1,1W/m2K. Njegova sestava je bila 2 x 1mm PVC, 22mm izolacije. Poleg tega pa nima distančnikov, tako kot steklo in te šibke točke po obodu nima.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 12.1.2011

Se opravičujem, moram popraviti, za panel 24mm velja U=1,3W/m2K.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - kremenckov ata - 12.1.2011

velja si se prebrat tole, je pa zanimiv podatek o low-e nanosu.
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")digitalna-knjiznicaunichr("46")bfunichr("46")uni-ljunichr("46")si/vs_movrin_miranunichr("46")pdf[/url]


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 12.1.2011

Zanimivo, da za diplomo zadošča laboratorijski preizkus prevodnosti okna, brez da bi vsaj malo omenil možen način teoretičnega računa.


Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 23.1.2011

Citat:Če je res, da termokamera pokaže tudi za jasno nebo temperaturo okolice, potem je sevanje iz zunanje šipe na okolico enostavno računati. Bomo sprejeli dejstvo, da je nekaj 10 m debela plast zraka nepropustna za dolgovalovno toplotno (infrardeče) žarčenje, podobno kot steklo nekaj mm.
Čudno, da ni strokovnjaka za termovizijo, ki bi potrdil ali zavrnil mojo domnevo.