Zaspanc Napisal:Kdo vodi seznam interesentov?
Ste me že toliko sprovocirali, da to čudo imel bi tudi jaz, če se še lahko priklopim.
Kot razumem bo morda še kaj po 15.1. za slabega jurja, kot je Fery napisal 17.12.2018 08:28.

Energetik81 Napisal:

Energetik81 Napisal:Imam Vogel & Noot kalkulator moči radiatorjev. Ne pusti sicer esktremnih delta T, ampak za občutek bo. Primer 400x400mm radiator, tip 22:

Koda:

DV PV Moč 65 60 436 W 65 50 363 W 65 35 241 W 50 45 242 W

Najdu še boljši kalkulator, pusti do min deltaT=4, drugih omejite nima.
@hitim z ekstremno nizkimi PV naredi naslednje (sobna T=20):

Koda:

DV PV Moč 60 21 67 W

DeltaT=39K

Isto moč na radiatorju bi dobil ven pri:

Koda:

DV PV Moč 33 29 69 W

DeltaT=4K

Kaj pa take razlike pomenijo v kondenzatorju TČ, bo pa sassapo povedal. Jaz menim, da zgornji primer pomeni precej višjo tempraturo kondenzacije, kar pomeni večji padec tlaka na kompresorju in s tem manjši COP.

sassapo Napisal:

Energetik81 Napisal:@hitim je navajal precej ekstremne delta T. Na strani radiatorjev je vse jasno, glej zgornje tabele. Kaj se dogaja pri različnih razmerah v kondenzatorju, pa bolj kot ne ugibam.

EDIT: odlična razlaga. Tisto med a in b je famozno koriščenje pregretih par. In pa očitno glede narisano in zapisano je temp. kondenzacije najbolj odvisna od izhodne temperature vode, torej DV. Kar pomeni da je precej bolje čimbolj znižati deltaT, s tem tudi DV.

[img]httpsunichr("58")//wwwunichr("46")swepunichr("46")net/globalassets/solutions/condensers/condensers_applunichr("46")jpg[/img]

Citat:The minimum temperature difference between the refrigerant and the secondary fluid in a counter-current condenser, the pinch, generally occurs at the beginning of the condensation process, point (b). This is particularly sensitive in a heat pump condenser because the temperature difference, between the condensing temperature and the leaving temperature of the secondary fluid (the temperature approach) is very small.

Vir: <!-- m --><a class="postlink" href="https://www.swep.net/solutions/condensers/">https://www.swep.net/solutions/condensers/</a><!-- m -->

Točno tako! Sama temperatura kondenzacije neposredno vpliva na tlak in s tem na temperaturo. Temperatura skondenziranega plina (tekočine) je želena čim nižja, da izkoristimo res vso toplotno energijo, tudi tekočo bazo. Seveda pa pri enostavni arhihekturi toplotne črpalke tega ne moremo doseči. Nekateri proizvajalci cenejših naprav to energijo, ki je dejansko odpadna, uporabijo vsaj za ogrevanje spodnjega dela uparjalnika, kar preprečuje nabiranje ledu na dnu uparjalnika in sočasno pohladi tekočo bazo pred uparjanjem.
Pri teh napravah naj bo dT pač v nekih normalnih mejah ranga 5°C. Z zmanjševanjem razlike ne bomo dosegli omembe vrednega rezultata, plačali bomo pa več za zmogljivejšo OČ katera bo več porabila in bo jasno hrupnejša.

Bozgom... tvoja naprava je precej naprednejša od teh katerih je tukaj govora. poleg dodatnega kondenzatorja pregretih par izkorišča toploto inverterja, preostanek odpadne energije pa tudi za ogrevanje odtoka kondenzata.
Pri tvoji se nastavi minimalen dovoljen % pretoka OČ v hibernaciji, ki je odvisen od hidravličnega upora v primarnem sistemu. Tako pomeni 1% minimalne dovoljene obrate OČ, nikakor pa ne deluje z 1% moči.

yan1234 Napisal:Si pozabil kaj dodati, ali samo slepo veruješ?

alanford Napisal:

yan1234 Napisal:Si pozabil kaj dodati, ali samo slepo veruješ?

Ne, samo slepo upam. dT mi je uganka in sedaj izziv. Sicer pa saso ve kar rabi vedeti.

Ni vse črno kar je belo.

alanford Napisal:

yan1234 Napisal:Si pozabil kaj dodati, ali samo slepo veruješ?

Ne, samo slepo upam. dT mi je uganka in sedaj izziv. Sicer pa saso ve kar rabi vedeti.

Ni vse črno kar je belo.