+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Montažni sistemi in les (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=14)
+--- Tema: Izkušnje s Honko (/showthread.php?tid=4648)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
Re: Izkušnje s Honko - Jozl - 16.9.2013
Jaz sem naredil lepljene brune iz slovenske smreke, ki je bila posekana ob čim bolj ugodnem času. Za fasado in notranjost sem potem uporabil cedrovno iz Kanade, ker pri nas ne raste cedra oz. je ni še toliko, da bi lahko naredil tisto kar sem hotel. Za cedro sem se odločil iz čisto drugih razlogov, ki jih tukaj ne bom našteval. Če bi delal iz našega lesa, potem bi uporabil za fasado macesen, ki je vremensko bolj odporen, notranjost pa mogoče iz javorja, da bi dobil svetlino. Samo taki sendvič bi se lahko začel uvijati zaradi različnih lesov na lepljeni bruni.
Masivna bruna je zakon, samo mora biti narejena brez sredine hloda, ker je potem manj pokanja in zvijanja. Za tako gradnjo je potrebno potem imeti hlodovino velikega premera, ker je nabolje hlod prežagat na 4 kose in potem izdelati brune. Jaz sem večino vsega lesa s sredinami izločal ali prežagal . Na fasadi pa sploh ni sredin, ker takega lesa nisem uporabljal.
Re: Izkušnje s Honko - o-val - 21.9.2013
magi Napisal:oval, se priporočam za kontakt slo proizvajalca masivnih hiš za okrogla lepljena bruna!Živijo, Magi, na <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.brunarice.org/">http://www.brunarice.org/</a><!-- m --> (prvi zadetek googla) najdeš kar nekaj domačih proizvajalcev brunaric. Morda to poznaš in noben od teh ni resen niti ti ni všeč ampak...
ampak takšnega, resnega. pa da bo les primerno posekan in posušen, ne pa da bo v želji po zaslužku tako rečeno, v realnosti pa drugače.
Mimogrede, nekatere brunarice pri nas so prav grde, kot spake iz tujih krajev. Že to, da nekateri postavijo tradicionalno pohorsko brunarico na Gorenjsko, je skregano z lepoto. A je res, da kupci finskih brunaric nimajo okusa? Mar ne cenijo tradicije?
Kakšna je tradicionalna brunarica in naših krajev, kako se loči gorenjska od dolenjske ali pohorske brunarice? Vsega niti jaz ne vem, vesel bom, če me kdo pouči.
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 22.9.2013
Oval, vztrajno gonis svojo. :roll:
Trdim,da nihce v Sloveniji ne izdeluje masivnih brunaric, ker za to preprosto nima nihce strojev. Rocna izdelava pa bi bila ohoho draga zaradi porabe casa...
Na tvojem linku ni niti ene masivne brunarice, razen seveda finskih.
Kar se tice pa grdih spak iz tujine: zaplankanost, samozadostnost in samozaverovanost sodita v Severno Korejo :roll:
O okusih nima smisla razpravljati. Meni so recimo grde moderne betonske hise z ravnimi strehami, pa se nic ne razburjam, ker jih postavljajo...
Re: Izkušnje s Honko - 4130 - 23.9.2013
Oval kako pa prepoznaš finsko brunarico? Po vonju?
Re: Izkušnje s Honko - magi - 23.9.2013
oval - hvala za link, ga sicer že poznam, tudi kar nekaj proizvajalcev. po mojem poizvedovanju v slo lepljenih okroglih brun vsaj zaenkrat ni moč dobit, niti pri nobenih od ljudi na tem seznamu (finski posredniki izvzeti).
na dolenjskem so tisti stari leseni objekti v glavnem iz hrasta.
se pa strinjam z medotom - o okusih se ne diskutira. tudi mene osebno prej zmoti hiša s kričeče fluorestenčno oranžno barvo kot pa finska brunarca.
Re: Izkušnje s Honko - jessy17june - 1.10.2013
prosila bi za kakšen nasvet. kaj priporočate kamin z vodnim izmenjevalcem (se pravi, da bi se vodo ogrevalo s pomočjo kamina) ali samo kamin + ? (s čim ostali ogrevate vodo) ali lončena peč?
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 1.10.2013
Jaz ogrevam hišo z lončeno, toplozračno pečjo. (Včasih tudi s štedilnikom na drva.)
Za backup imam po bivalnih prostorih električno stropno gretje Thermaray.
S Thermaray grejem tudi kopalnico.
Za toplo vodo pa imam toplotno črpalko (prej 2 bojlerja).
Re: Izkušnje s Honko - jessy17june - 1.10.2013
ja midva bova imela talno gretje. in ne veva, a bi talno gretje priklopila na kamin oz. peč ali na toplotno črpalko oz. pridejo v poštev lahko tudi kolektorji
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 1.10.2013
Saj ste dali narediti kakšen toplotni izračun, a niste?
Energetski strokovnjaki potem svetujejo, tule na forumu lahko samo izmenjamo izkušnje.
Re: Izkušnje s Honko - magi - 1.10.2013
midva imava namen imeti talno priklopljeno na peč na drva (bo v kleti), tudi sanitarna bo na drva. kamin bo toplozračni.
še eno moje vprašanje - se kdo od vas sooča s težavami pokanja brun na južnih delih hiš? en znanec ravno sanira svojo manjšo brunarico. les uvožen iz sibirije. čeprav sam pravi, da je začenjal dvomiti, da je celoten objekt iz istega lesa. bruna na južni in severni strani recimo so sicer tudi optično malce drugačna. manj je "grč". letnice se vsaj meni zdijo okvirno enako goste na obeh straneh hiše.
Re: Izkušnje s Honko - Jozl - 1.10.2013
Meni na južni strani leplena bruna nič ne pokajo. Samo za kaki mm so se bolj posedla. Toliko sem opazil pri zategovanju vijakov po 2. letu hiške pod streho.
Ogrevanje imam v kleti. Peč klasično 2 sezoni rabljeno litoželezno in 2000l zalogovnik. Talno ogrevanje dela kleti in celotno prvo nadstropje. Mansarda je ogrevana s radiatorji. Kopalnici imata talno + lojtro radiator. Na strehi je 92 cevi HeatPipe in 300l bojler. Za regulacije skrbi SELTRON in sicer SGC 26 in 2x WDC20 in še dvig povratka za peč ND3. V kurilnici sem zadevo zakompliciral 100 na uro. Imam 4 ločene krmiljene ogrevalne kroge. Sonce ogreva sanitarno vodo in zalogovnik. V kurilnici se najde 8 črpalk + hidrofor za kapnico. Ves sistem sem čisto sam skupaj sestavil. Talno ogrevanje mi je edino kolega, ki dela centralne pomagal pri polaganju cevi. Vse bakrene spoje sem izdelal sam.
Pri kaminu na toplo vodo in talnim ogrevanjem priporočam še montažo zalogovnika, da se višek toplote akumulira. Za krmilje ogrevanja priporočam regulacijo (WDC20 od Seltrona), ki zajema zunanjo temp., temp. estriha, temp. prostora, regulira temp. vode, ki kroži v talno in preprečuje previsoke temp. Zadeve je slišati komplicirana a človeku, ki se malo poglobi v regulacijo je čisto enostavno. Sam sem za regulacijo porabil 100m 3 žilnega kabla in 90m 5 žilnega kabla za tipala in pogone črpalk.
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 1.10.2013
Nic kaj posebej ne pokajo bruna na juzni steni.
Se mi zdi, da so najdaljse razpoke na vzhodni strani.
Je pa to najbrz odvisno tudi od dolzine brun, na juzni steni imam jaz velika okna, tako so bruna po celi dolzini samo v spodnjih vrstah.
Kot se spomnim, pa laminirana bruna ne pokajo, torej se ti zaradi tega treba nic sekirat...
Re: Izkušnje s Honko - magi - 1.10.2013
ja, midva bova imela lepljena, me pa vseeno zanima. ne vem, mogoče je pa znančev dvom o kvaliteti lesa res upravičen... ne vem.
jozl - čestitke, da si to sam zvezal :-O si se tega lotil kot laik ali si imel že izkušnje od prej/iz službe ipd.?
Re: Izkušnje s Honko - o-val - 1.10.2013
Bruna ne pokajo? Kaj pa to? Po štirih letih je z zunanje strani kar malo grozljivo videti.
Re: Izkušnje s Honko - magi - 2.10.2013
oval - kakšna je pa vrsta lesa na teh slikah oziroma kdo je izvajalec, če veš?
temu znancu so popokala po dolžini. razpoke je pokital, pobrusil vse komplet in prebarval.