+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Montažni sistemi in les (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=14)
+--- Tema: Izkušnje s Honko (/showthread.php?tid=4648)
Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
Re: Izkušnje s Honko - Jozl - 18.8.2013
Še podatki iz Krautovega strojnišekga priročnika iz leta 1992 na strani 214 in 215, ko sem šel v srednjo strojno šolo.
Specifična toplota lesa bor je 2790 kJ/kg K, hrast ima 2390 kJ/kg K, gostota ali teža po domače pa bor 550kg/m3 in hrast 850kg/m3 = potem je pri boru 1.534.500 kJ/m3 K in hrastu 2.031.500 kJ/m3 K
Specifična toplota betona suhega 880 kJ/kg K in gostote 2100kg/m3 = potem je 1.848.000 kJ/m3 K
In tukaj ima beton šele za 20% večjo akumulacijo kot bor in 10% manj kot hrast, če so pa betonski votlaki, potem je tudi akumulacija na m3 krepko nižja.
Pri navajanju virov bodimo bolj natančni in predantni in ne povprečni
Re: Izkušnje s Honko - marko.pib - 18.8.2013
Jozl - omenil si težave s kvaliteto. Lahko poveš kakšna je bila ta težava? Obljubili nekaj, poslali drugo?
Re: Izkušnje s Honko - KARMEN1 - 19.8.2013
Smrekova bruna, premazana z lanenim oljem, dobijo malo bolj rumenkast videz, pa tudi bolj intenzivno strukturo lesa (letnice, grče, razpoke). Meni so premazana bolj všeč. V nadstropju sem jih premazala pred vselitvijo, v pritličju pa šele letos, 9 mesecev po vselitvi, ker mi naravno temnenje lesa ni bilo dovolj izrazito.
Re: Izkušnje s Honko - mdule - 19.8.2013
Jozl Napisal:Še podatki iz Krautovega strojnišekga priročnika iz leta 1992 na strani 214 in 215, ko sem šel v srednjo strojno šolo.
Specifična toplota lesa bor je 2790 kJ/kg K, hrast ima 2390 kJ/kg K, gostota ali teža po domače pa bor 550kg/m3 in hrast 850kg/m3 = potem je pri boru 1.534.500 kJ/m3 K in hrastu 2.031.500 kJ/m3 K
Specifična toplota betona suhega 880 kJ/kg K in gostote 2100kg/m3 = potem je 1.848.000 kJ/m3 K
In tukaj ima beton šele za 20% večjo akumulacijo kot bor in 10% manj kot hrast, če so pa betonski votlaki, potem je tudi akumulacija na m3 krepko nižja.
Pri navajanju virov bodimo bolj natančni in predantni in ne povprečni
Jozl, imaš prav, tudi v mojem Krautu so tej podatki. Vendar čeprav sem tudi sam pravoverni strojnik, se mi zdijo ti podatki nekoliko vprašljivi (oba veva, da ne les ne beton nista ravno prednostna strojniška materiala). Sam sem vzel podatke od tu: <!-- m --><a class="postlink" href="http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/36c/c74/Prednosti-eko-materialov-pri-gradnji-lesenih-his.pdf">http://ss1.spletnik.si/4_4/000/000/36c/ ... ih-his.pdf</a><!-- m -->
pri čemer nikakor nočem trditi, da so ti edino zveličavni, čeprav glede na avtorja zagovarjanja betona gotovo ni pričakovati...
Sem pa sedaj pogledal še malo druge vire, recimo tule <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.schweizer-fn.de/stoff/wkapazitaet/wkapazitaet_holz.php">http://www.schweizer-fn.de/stoff/wkapaz ... t_holz.php</a><!-- m -->
in moram priznati, da sem presenečen, koliko se razlikujejo specifične toplote lesa glede na sorto.
Skratka, "imava problem" podatkov oz. njihovega raztrosa. Se pa strinjava, da imata tako les kot beton visoko volumetrično toplotno kapaciteto, kakšno je pa točno razmerje med njima, bova pa očitno morala kar sama pomeriti.
Dušan
Re: Izkušnje s Honko - Jozl - 19.8.2013
mdule: potem je še pomemben podatek toplotna prevodnost in smo na pravi smeri, da je les res zakon kot material za gradnjo.
Marko.pib: Dogovarjal sem se s Slovenko, ki živi v Kanadi in je tam poročena in delajo hiške iz hlodov. Naročil sem les brez sredine-srca, žaganega na 100x100mm, da ga lahko potem pred lepljenjem pravilno po svoji želji obračam. Vse je bilo lepo dogovorjeno in tudi 50% plačano v naprej, da sploh začnejo pripravljat material. Ko je bilo plačano 100% so naložili v kontejner in tudi rekli, da je do 15% lesa s sredinami, kar pa predstavlja drve s ceno 1000€/m3, kar je x-krat dražje od kurilnega olja. Taki les s sredino se zvija in poka in ni primeren za mizarsko delo. Nekaj desk , kjer nisem dobro videl sredino se je pri razžagovanju kar razpadlo.
V Kanadi še ne znajo pripraviti materiala za Evropo in naše kupce. Za njih je vse dobro.
Re: Izkušnje s Honko - marko.pib - 19.8.2013
Aha. Jozl, ne vem, če te smem vprašat, pa vendarle - koliko si dal zaenkrat za tvojo brunarco?
Re: Izkušnje s Honko - ataIBA - 20.8.2013
Jozl Napisal:.
........................
V Kanadi še ne znajo pripraviti materiala za Evropo in naše kupce. Za njih je vse dobro.
Hudo dvomim, da je to tak. Bolj bi verjel, da razmišljajo, kako je za nas vse dobro :mrgreen: .
Re: Izkušnje s Honko - marko.pib - 2.9.2013
Torej, ponovno vprašanje. Tisti, ki imate klet- do katere faze ste jo imeli narejeno, ko ste postavili na njo leseni del? Naša bi imela okna v kleti enaka kot v lesenem delu. Kdo bo izvajalec lesenega dela še ne veva, imava pa željo, da je drugo leto klet fertik. Če vzameva okno od kakšnega slo podjetja, pa dvomim, da se bi dalo čez 1 leto dobiti v enakem odtenku za preostanek hiše (serija je pač serija).
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 2.9.2013
Ne razumem. Pac pozidas klet in potem okna vgradis takrat, ko bos postavljal tudi zgornji del. ali imas kaksenposeben razlog, da hitis z zapiranjem kleti?
Pustis odprto, da se dobro presusijoometi. Jaz sem prehitro zapiral in je bila potem kapilarna vlaga, da sem s susilci susil...
Re: Izkušnje s Honko - marko.pib - 2.9.2013
Ja, jaz bi že dal okna takrat, ko se postavi tudi zgornji del, ampak po manjšem pozanimanju, marsikatero podjetje menda oken sloh ne vgrajuje, če so notranji ometi narejeni že pred tem!!
Jaz bi pozidal klet, naredil razvode inštalacij seveda, naredil notranje omete in zaščitil zgornji del, da prezimi. Zaprl pa ko pride leseni del.
Bojim se seveda vlage.
Ja, malo se je začelo muditi nama. Sprememba plana.
Re: Izkušnje s Honko - o-val - 2.9.2013
marko.pib Napisal:...marsikatero podjetje menda oken sploh ne vgrajuje, če so notranji ometi narejeni že pred tem....Izberi tiste delavce, ki znajo delati in ne tiste, ki znajo nakladati. :mrgreen:
Špalete morajo biti na fino ometane, ko vgrajuješ okna. 8)
Če delaš omete, ko so okna že vgrajena, bodo sigurno usrana. Ga ni junaka, ki bi jih znal in hotel dobro zaščititi, veliko pa je takih, ki znajo to dobro zaračunati. :roll:
Re: Izkušnje s Honko - o-val - 2.9.2013
medo9 Napisal:Jaz sem prehitro zapiral in je bila potem kapilarna vlaga, da sem s susilci susil...Vlago se iz hiše odstrani s prezračevanjem. Vselil sem se v novogradnjo, masivna klasična hiša, 1 mesec po izdelavi tlakov in ometov, vlaga je bila (zaradi pravilnega prezračevanja) običajna.
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 3.9.2013
Marko.Pib: mi smo vgrajevali okna potem,ko so bili notranji ometi že narejeni.
O-val: vem, vendar imam jaz klet slabo zračno, ker so skoraj tri stranice pod zemljo in tisti zračniki (fi 110) niso primerljivi z okni. Sprednji del kleti se je čisto v redu posušil (okna in vrata na oberliht), problem so bile stene v prostorih brez oken.
Re: Izkušnje s Honko - marko.pib - 3.9.2013
medo9 - a res? Potem pa res ne vem no, očitno sem imel ravno takšno (ne)srečo, da sem poklical ravno takšne, ki vgrajujejo okna pred ometi (raje kot obratno).
Oval - pri mojem kolegu niso nič zasvinjali oken...
Ne vem... Bova pa tud midva imela nekaj prostorov brez oken v kleti, samo zračniki. Medo - koliko časa je minilo preden si ti zaprl?
Re: Izkušnje s Honko - medo9 - 3.9.2013
Uh se ne spomnim... mislim, da smo delali estrihe enkrat avgusta, potem notranje omete... hišo so začeli postavljati v začetku septembra, okna torej konec septembra, sredi oktobra...