PodSvojoStreho.net
Temeljita obnova starejše hiše - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Klasična gradnja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=13)
+--- Tema: Temeljita obnova starejše hiše (/showthread.php?tid=51132)

Strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13


Re: Temeljita obnova starejše hiše - casar - 7.10.2013

RobicM Napisal:Zalogovnik nikakor ne uspemo segreti do 80 st, monter je bil še enkrat pri nas in je prevezal vodo iz peči v zalogovnik višje na sredino, cevi so zdaj izolirane, potem sva prišla do največ 70 st v zalogovniku. Zdaj čakava še uradnega serviserja. Na Valtisu so obtožili najina drva, da so presuha s samo 12-13 % vlago in da zato prehitro naraste tempertura dimnih plinov in potem pečka zaradi varovalnih mehanizmov zmanjša temperturo (ali nakaj takega, v glavnem meni se ni zdelo ravno prepričljivo), tako da bodo zmanjšali dovod zraka??

Tole izgleda nekako pomanjkljivo. Če je temperatura dimnih plinov previsoka, se zmanjšanje dovoda zraka sliši bolj logična zadeva. Res je to možno znižati tudi z večjim odjemom toplote, kar se zgodi z nižjo temperaturo vode, vendar bi sa ta strategija morala končati najkasneje takrat, ko bi se celotni sistem (no, predvsem zalogovnik) segrel nad temperaturo povratka v peč (recimo 60 °C). Od takrat dalje bi se celotna temperatura morala samo še postopoma zviševati. Če se ne, potem to energijo sproti nekdo porablja, zmanjka drv v peči, se izgubi skozi kakšne slabo izolirane zalogovnike in cevi ali pa peč ne deluje v redu.

In kako je z ogrevanjem? Če je vse ogreto, kakor mora biti, morebiti v eni polnitvi peči sploh ni toliko energije, da bi se ob sprotnem ogrevanju hiše in sanitarne vode v zalogovnik spravilo še kaj več viškov.

RobicM Napisal:Še vprašanja (poleg tistih zgoraj med slikicami) :
Glede talnega sem nekako razbrala, da je najbolje, da skozi po malem laufa? Midva imava zdaj pretok minimalen, pa T dvižnega voda do max 33 st. Je možno, da je talno takšen porabnik energije, da ne segreje zalogovnika? Občasno je razlika med dvižnim in povratnim vodom 12 st. C. Večinoma pa ne, je nekje okoli 28-30 st. povratni vod.

Radiatorje imava tudi bolj ali manj na min., ogrevajo pa samo zjutraj in zvečer, ker je drugače prevroče, T razlika dvižnega in povratnega voda je majhna cca 2 st, gre pa v radiatorje ponavadi okoli 30 -35 st, v glavnem nekaj takega kot talno, razen, da sem pri talnem opazila občasno nižjo T povratnega voda.

Premalo podatkov je za točno oceno. V splošnem je pa možno, da je ogrevanje hiše tako velik porabnik, ja. Sploh, ker hiša menda ni nič izolirana.

Strategija ogrevanja z minimalnimi pretoki takrat, ko imamo viška vode na višji temperaturi, kakor jo potrebujemo, je sicer dobra. A če že zdaj gre v talno ogrevanje 33 °C, bo pozimi pri -20 °C hitrost verjetno potrebno povečati, drugače bi znala prevroča voda iti v tla.

Nenavadno mi delujejo tudi temperature pri radiatorskem krogu. Nizke so, majhna razlika med dvižnim in povratnim vodom nakazuje lakoto po več toplotne energije, a praviš, da je že tako prevroče. Kakšni ventili so na radiatorjih? Mogoče kar celo hišo greje talno gretje?

RobicM Napisal:Če zalogovnik z muko spraviva na 60 -70 st, preko noči T pade pod 40 st, kljub temu, da so porabniki na off (bojler) ali minimumu (talno in radiatorji), spet domnevam, da je "krivec" talno. A lahko kako ugotovim ali zračunam, kje se je porabil kolikšen del energije?

Možni vzroki so talno gretje, radiatorji ali izgube skozi morebiti slabo izoliran zalogovnik in cevi. Najlažje bi to bilo videti s kalorimetri, ki jih nimaš. Če morda eno noč poskusiš ročno izklopiti radiatorje, drugo noč pa talno ogrevanje in opazovati, kaj se bo potem dogajalo?

Še ena stvar me bega. Kakšnega premera so cevi do zalogovnika? Na sliki mi izgledajo nekam tanke. Če so res tanke in če se ob tem še peč trudi znižati temperaturo z večanjem pretoka, to pomeni visoke hitrosti vode, ki teče v zalogovnik. To je smrt za zalogovnike. Ti čisto premeša vodo po celem zalogovniku v en kup neuporabno tople/mlačne vode namesto visokokvalitetnih vroče na vrhu in mrzle na dnu zalogovnika.

Aleš


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 8.10.2013

Če naloživa zalogovnik uplinjaka polno, dimni plini preveč narastejo, tako da jo trenutno kuriva kot kamin, recimo par polen na 3 h.

Zalogovnik in cevi so zdaj dobro izolirane.

Hiša je ogreta, tudi jaz mislim, da se cela hiša ogreva predvsem s talnim. Kljub temu, da sva spremenila parametre, znižala ogrevalno krivujo in naštimala na 16 st, je bilo danes zjutraj 24 st v pritličju. Zalogovnik se je spet izpraznil. V talno pa še kar šiba 30 st, namesto zahtevanih 20. Serviser s Seltorna je bil mnenja, da je nekaj narobe s črpalko za talno in da ga naj mož pokliče, ko pride domov (ker je vseeno bolj tehnični tip kot jaz). Monter pa je prepičan, da ne štimejo nastavitve električarja (torej Seltrona). Čeprav seltron skozi zahteva, da se talno ugasne.

Moč peči je 19 kW (tudi jaz sem že razmišljala, da je peč premalo močna, da segreje zalogovnik), ker bo naslednje leto hiša že verjetno izolirana s 18 cm grafita, kar so upoštevali pri izračunu koliko rabimo.

Premer cevi, ki gre v zalogovnik je takšen kot vseh drugih cevi. Zunanji premer je okoli 2,5 cm, izolirane so pa z črnim izolacijskim ovojem 1 cm.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - vincent - 8.10.2013

Ta trenutek je enostavno pretoplo da bi kaj resnega počeli okoli peči. Kjer je talno bo dovolj da zakurita enkrat na dva dni. Drugače se boste spajsali.

Zdaj zakaj zalogovnik ne doseže 80 stopinj nisem dovolj pameten (koliko pa šiba voda od peči do zalogovnika?). Je pa talno strahoten odjemalec toplote, tako da nekaj ur posrka enostavno vso toploto (radaitor hitro napolniš in se potem ustavri neka temp. razlika med vstopno in izstopno vodo) pri talnem pa pride do normalizacije (ugibam) tam po 8 urah. Prej pa samo vleče in vleče in vleče - seveda temu ustrezno potem tudi drži. :wink:

Tako da...trenutno kvečjemu 30 sotpinj v talno..oz. če kurite 1 x na 3 dni...35, da jih nafilate na zalogo.

Glede uhajanja toplote...ena opcija je izolacija. Omenila si, da jo bo 20 cm..jo je res? Ker če joje 10 cm je sila slabo. Druga stvar je, da je treba zalogovnik izolirat še na vrhu (kar se da zgodit da ni, če je s potopljenim bojlerjem in jepriklop vode z vrha + ekspanzija), ter seveda tudi spodaj.

Druga stvar pa, kar sem opazilp ri nas, pa je bilo to, da ko je zalogovnik segret prek 60 stopinj (opazil sem poleti zaradi kolektorjev) uhaja topla voda (termosifonsko) preko talnega in segreva WC in koplanico v II. štuku :twisted: (mi ni bilo poleti jasno od kje mami topla tla, ker kurimo ne, zunaj pa 40 sotpinj).
Podobnos e zgodi seveda tudi zdaj, ko zakuriš peč in je bojler dobro nagret..kljub temu da ugasneš pumpe toplota sili proti mešalnim ventilom in čez....

prekontroliraj cevi okoli mešalnih enot če so tople (ko je zalogovnik vroč, ter pumpe dlje časa izklopljene)...če so, potem je to to, kjer vam uhaja toplota.

Jaz sem npr. zakuril v soboto (cca. 8 ur gorenja, zalogovnik nekje na 75 stopinj, v talno sem spuščal 35 stopinj, ter toliko tudi v radiatorje) in bom naslednjič zakuril verjetno spet v soboto...prej ne bo treba (kar se ogrevanja tiče). Danes zjutraj je bila voda še dovolj topla za tuširat...verjetno pa bo treba zvečer vklopit TČ za sanitarno vodo.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 8.10.2013

Vincent, enostavno moramo zakuriti vsak dan, ker rabimo za bojler. Zgleda pa, da gredo viški namesto v zalogovnik v talno.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - casar - 8.10.2013

RobicM Napisal:Če naloživa zalogovnik uplinjaka polno, dimni plini preveč narastejo, tako da jo trenutno kuriva kot kamin, recimo par polen na 3 h.

Takšno kurjenje nikakor ni pravilno za vplinjevalno peč. Je gotovo slabši izkoristek, bolj umazana peč in podobno. Seveda, tudi previsoka temperatura dimnih plinov ni pravilna. To imate nekaj narobe. Niso samo presuha drva. Res je, da presuha drva ne gorijo optimalno in s tem tudi izkoristek ni optimalen, a da bi zgolj zaradi tega tako neobvladljivo naraščala temperatura dimnih plinov, pa ne vem, no ...

Kakšen je pa premer dimnika in cevi od peči do dimnika? Na sliki tudi to izgleda nekam majhno.

RobicM Napisal:Hiša je ogreta, tudi jaz mislim, da se cela hiša ogreva predvsem s talnim. Kljub temu, da sva spremenila parametre, znižala ogrevalno krivujo in naštimala na 16 st, je bilo danes zjutraj 24 st v pritličju. Zalogovnik se je spet izpraznil. V talno pa še kar šiba 30 st, namesto zahtevanih 20. Serviser s Seltorna je bil mnenja, da je nekaj narobe s črpalko za talno in da ga naj mož pokliče, ko pride domov (ker je vseeno bolj tehnični tip kot jaz). Monter pa je prepičan, da ne štimejo nastavitve električarja (torej Seltrona). Čeprav seltron skozi zahteva, da se talno ugasne.

Lahko podrobneje opišeš regulacijo? Katere senzorje vse ima in kaj vse krmili ter kako? Če sem prav razbral, se temperaturo predtoka določa po nastavljeni ogrevalni krivulji glede na zunanjo temperaturo, črpalki za talni in radiatorski ogrevalni krog sta pa pametni in po defaultu delujeta vedno ter pri tem vzdržujeta konstantno tlačno razliko. Ali regulacija črpalkam kaj "govori", kako naj delujeta? Če ja, kako, kaj? Kaj, če sploh kaj, v ogrevalnih krogih omejuje pretok? Mogoče kakšni termostatski ventili?

Črpalka sigurno nima nobene veze s tem, kakšna temperatura je v predtoku. Ona samo odloča ali voda bo krožila ali ne ter s kakšno hitrostjo bo krožila, ko bo krožila. S slednjim posredno vpliva na temperaturo povratka. Temperatura predtoka pa je v domeni mešalnega ventila, ki bi ga morala krmiliti regulacija.

Mogoče kak senzor ali kak krmilni mehanizem ne deluje dobro. Ali pa imate kaj narobe zvezano ali nastavljeno (npr. pri vodilu/protokolu med regulacijo in pametno črpalko).

RobicM Napisal:Moč peči je 19 kW (tudi jaz sem že razmišljala, da je peč premalo močna, da segreje zalogovnik), ker bo naslednje leto hiša že verjetno izolirana s 18 cm grafita, kar so upoštevali pri izračunu koliko rabimo.

Bi šel stavit, da je teh 19 kW dovolj. Tudi brez izolacije. Ampak seveda, to se dobi od peči, ko gori ter to optimalno in na polno. S takimi triurnimi kurjenji se tega ne doseže. Celodnevno povprečje takega "triurnega" kurjenja verjetno ne presega 2 kW.

RobicM Napisal:Premer cevi, ki gre v zalogovnik je takšen kot vseh drugih cevi. Zunanji premer je okoli 2,5 cm, izolirane so pa z črnim izolacijskim ovojem 1 cm.

Ojej, groza! Potem so to samo 22 mm (notranji premer) cevi. Sem mislil, da so tudi premajhne 28 mm. Sploh ne vem ali sem že zasledil, da bi kdo imel tako majhne cevi za povezavo zalogovnika. To ne bo dobro delalo. Na tej povezavi je fajn imeti 42 mm cevi, pod 35 mm pa ni za delati. A to vam je kak mojster sam tako naredil ali ste sami hoteli manjše cevi zaradi nižje cene?

1 cm izolacije na ceveh je slabo. Za dobro izolacijo je vzeti vsaj 25 mm. Jaz sem pred 13 leti sicer naredil 19 mm, a danes pod 25 mm ne bi hodil.

RobicM Napisal:Vincent, enostavno moramo zakuriti vsak dan, ker rabimo za bojler. Zgleda pa, da gredo viški namesto v zalogovnik v talno.

Hmm, ja, še bojler. Normalno bi bilo, da so viški energije od kurjenja shranjeni v zalogovniku in se iz tega po potrebi segreje tudi bojler. Potem pri trenutnih temperaturah ne bi bilo potrebno kuriti vsak dan. Ampak ogrevanje bojlerja in tiste 22 mm cevi do zalogovnika, to ne verjamem, da bo kdaj delalo.

Ogrevanje bojlerja iz sistema, ki vsebuje zalogovnik, je problematično že samo po sebi in se ga zares dobro praktično sploh ne da narediti. Ključnega pomena je, da v bojler pošlješ dovolj vročo vodo in iz njega vrneš nazaj čim bolj mrzlo. Seveda tisto dovolj vročo vodo (vsaj tam nekje 60 °C) najprej moraš imeti. Če imaš recimo poln zalogovnik vode pri 50 °C je to kar nekaj energije, a za segrevanje bojlerja neuporabno in je potrebno kuriti. Da bi se iz bojlerja vračala čim bolj mrzla voda, mora voda krožiti počasi. Čim počasneje se da. Seveda dovolj hitro, da ne ostaneš brez tople vode v bojlerju. In pa na dnu bojlerja mora biti mrzla voda, da primerno ohladi ogrevalno vodo, ki se vrača v peč/zalogovnik. Tukaj so potem pomembne velike cevi za povezavo zalogovnika, da je tok vode pri danem pretoku še počasnejši in se voda v zalogovniku ohranja po plasteh, na vrhu vroča, ki jo lahko uporabiš za ogrevanje česarkoli, tudi bojlerja, na dnu pa "porabljena" mrzla.

Tebi zdaj verjetno tako ogrevanje iz peči kot ogrevanje bojlerja temeljito premeša celi zalogovnik, k čemur najbrž primore tudi precej topla voda, ki se vrača iz bojlerja na dno zalogovnika. In potem končaš z razmeroma toplim zalogovnikom po celi višini, hkrati pa nimaš ničesar, s čimer bi se dalo segreti bojler.

Tisti preprosto dosegljiv ukrep, ki bo v danih razmerah morda kaj pomagal, je ogrevanje bojlerja z minimalno hitrostjo črpalke, a še dovolj hitro, da se pokrije sprotno porabo tople vode. Prav tako z ogrevanjem bojlerja odlašaj, kolikor se le da dolgo, tik preden bi tople vode zmanjkalo in potem ogrevanje prekini pravočasno, ko je na dnu bojlerja še mrzla voda.

Še ena slaba stran premešane vode v zalogovniku so izgube. Če imaš po celem zalogovniku enako temperaturo, je takšna temperatura tudi spodaj, kjer so zalogovniki tipično slabo izolirani. In če imaš toplo vodo ob slabi izolaciji, pomeni to izgube.

Aleš


Re: Temeljita obnova starejše hiše - ataIBA - 8.10.2013

casarja bo treba v bližnji prihodnosti modro pobarvati, če bo tako aktiven, ker sem mislil, da berem telmosa po kvaliteti odgovora 8) 8) 8)


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 8.10.2013

casar Napisal:
RobicM Napisal:Če naloživa zalogovnik uplinjaka polno, dimni plini preveč narastejo, tako da jo trenutno kuriva kot kamin, recimo par polen na 3 h.

Takšno kurjenje nikakor ni pravilno za vplinjevalno peč. Je gotovo slabši izkoristek, bolj umazana peč in podobno. Seveda, tudi previsoka temperatura dimnih plinov ni pravilna. To imate nekaj narobe. Niso samo presuha drva. Res je, da presuha drva ne gorijo optimalno in s tem tudi izkoristek ni optimalen, a da bi zgolj zaradi tega tako neobvladljivo naraščala temperatura dimnih plinov, pa ne vem, no ...

Zaradi tega bo prišel uradni serviser valtisa pogledat, baje danes ali jutri.

Kakšen je pa premer dimnika in cevi od peči do dimnika? Na sliki tudi to izgleda nekam majhno.

Premer diminka je 160, cevi do dimnika pa 85, kot je zahtevano s strani valtisa.

Lahko podrobneje opišeš regulacijo? Katere senzorje vse ima in kaj vse krmili ter kako? Če sem prav razbral, se temperaturo predtoka določa po nastavljeni ogrevalni krivulji glede na zunanjo temperaturo, črpalki za talni in radiatorski ogrevalni krog sta pa pametni in po defaultu delujeta vedno ter pri tem vzdržujeta konstantno tlačno razliko. Ali regulacija črpalkam kaj "govori", kako naj delujeta? Če ja, kako, kaj? Kaj, če sploh kaj, v ogrevalnih krogih omejuje pretok? Mogoče kakšni termostatski ventili?

Tole bi ti rade volje odgovorila, ampak se premalo spoznam. Regulacija je WDC20 od Seltrona, o kateri je kar nekaj napisano na forumu. Termostatski ventili so na radiatorjih.

Črpalka sigurno nima nobene veze s tem, kakšna temperatura je v predtoku. Ona samo odloča ali voda bo krožila ali ne ter s kakšno hitrostjo bo krožila, ko bo krožila. S slednjim posredno vpliva na temperaturo povratka. Temperatura predtoka pa je v domeni mešalnega ventila, ki bi ga morala krmiliti regulacija.

Mogoče kak senzor ali kak krmilni mehanizem ne deluje dobro. Ali pa imate kaj narobe zvezano ali nastavljeno (npr. pri vodilu/protokolu med regulacijo in pametno črpalko).

Preklicala vse od Seltrona, od monterja in elektronika, končni rezultat je bil v tem, da je mož premaknil nek ventil in je sedaj T dvižnega voda za talno padla. Naj bi voda iz zalogovnika "uhajala v talno", zato so zaprli nek ventil pod mešalnim ventilom in črpalko za talno. Mogoče je to Vincentovo termosifonsko gretje?

Bi šel stavit, da je teh 19 kW dovolj. Tudi brez izolacije. Ampak seveda, to se dobi od peči, ko gori ter to optimalno in na polno. S takimi triurnimi kurjenji se tega ne doseže. Celodnevno povprečje takega "triurnega" kurjenja verjetno ne presega 2 kW.

Prav veliko drv res nismo pokurili.

RobicM Napisal:Premer cevi, ki gre v zalogovnik je takšen kot vseh drugih cevi. Zunanji premer je okoli 2,5 cm, izolirane so pa z črnim izolacijskim ovojem 1 cm.

Ojej, groza! Potem so to samo 22 mm (notranji premer) cevi. Sem mislil, da so tudi premajhne 28 mm. Sploh ne vem ali sem že zasledil, da bi kdo imel tako majhne cevi za povezavo zalogovnika. To ne bo dobro delalo. Na tej povezavi je fajn imeti 42 mm cevi, pod 35 mm pa ni za delati. A to vam je kak mojster sam tako naredil ali ste sami hoteli manjše cevi zaradi nižje cene?

Moja napaka, na računu je 25 m cevi fi 28 mm, 20 m pa fi 22 mm. Merila sem pa ne neizolirani cevi, ki gre v ekspanzijsko posodo. Delali so centralisti, vse z računi in papirji. Sem pa vljudno povedala, da ne misliva plačati, dokler zadeva ne bo dobro delala.

1 cm izolacije na ceveh je slabo. Za dobro izolacijo je vzeti vsaj 25 mm. Jaz sem pred 13 leti sicer naredil 19 mm, a danes pod 25 mm ne bi hodil.

To bova že dodatno izolirala, če se bo izkazalo za potrebno. Kurilnica je v pritličju hiše in ogreva direktno še hodnik in stopnišče za I. nadstropje, tako, da izgube cevi samo ogrevajo hišo.

RobicM Napisal:Vincent, enostavno moramo zakuriti vsak dan, ker rabimo za bojler. Zgleda pa, da gredo viški namesto v zalogovnik v talno.

Hmm, ja, še bojler. Normalno bi bilo, da so viški energije od kurjenja shranjeni v zalogovniku in se iz tega po potrebi segreje tudi bojler. Potem pri trenutnih temperaturah ne bi bilo potrebno kuriti vsak dan. Ampak ogrevanje bojlerja in tiste 22 mm cevi do zalogovnika, to ne verjamem, da bo kdaj delalo.

Ogrevanje bojlerja iz sistema, ki vsebuje zalogovnik, je problematično že samo po sebi in se ga zares dobro praktično sploh ne da narediti. Ključnega pomena je, da v bojler pošlješ dovolj vročo vodo in iz njega vrneš nazaj čim bolj mrzlo. Seveda tisto dovolj vročo vodo (vsaj tam nekje 60 °C) najprej moraš imeti. Če imaš recimo poln zalogovnik vode pri 50 °C je to kar nekaj energije, a za segrevanje bojlerja neuporabno in je potrebno kuriti. Da bi se iz bojlerja vračala čim bolj mrzla voda, mora voda krožiti počasi. Čim počasneje se da. Seveda dovolj hitro, da ne ostaneš brez tople vode v bojlerju. In pa na dnu bojlerja mora biti mrzla voda, da primerno ohladi ogrevalno vodo, ki se vrača v peč/zalogovnik. Tukaj so potem pomembne velike cevi za povezavo zalogovnika, da je tok vode pri danem pretoku še počasnejši in se voda v zalogovniku ohranja po plasteh, na vrhu vroča, ki jo lahko uporabiš za ogrevanje česarkoli, tudi bojlerja, na dnu pa "porabljena" mrzla.

Tebi zdaj verjetno tako ogrevanje iz peči kot ogrevanje bojlerja temeljito premeša celi zalogovnik, k čemur najbrž primore tudi precej topla voda, ki se vrača iz bojlerja na dno zalogovnika. In potem končaš z razmeroma toplim zalogovnikom po celi višini, hkrati pa nimaš ničesar, s čimer bi se dalo segreti bojler.

Tisti preprosto dosegljiv ukrep, ki bo v danih razmerah morda kaj pomagal, je ogrevanje bojlerja z minimalno hitrostjo črpalke, a še dovolj hitro, da se pokrije sprotno porabo tople vode. Prav tako z ogrevanjem bojlerja odlašaj, kolikor se le da dolgo, tik preden bi tople vode zmanjkalo in potem ogrevanje prekini pravočasno, ko je na dnu bojlerja še mrzla voda.

Še ena slaba stran premešane vode v zalogovniku so izgube. Če imaš po celem zalogovniku enako temperaturo, je takšna temperatura tudi spodaj, kjer so zalogovniki tipično slabo izolirani. In če imaš toplo vodo ob slabi izolaciji, pomeni to izgube.

V bistvu se v zalogovniku voda razlosoji, je pa res, da segreje cel zalogovnik na 60 st, preden začne lesti s težavo proti kakšni višji temperturi. To pomeni, da se verjetno voda res meša med segrevanjem. Tale del z bojlerjem moram še ene 5 x počasi prebrati, da bom vsaj približno razumela.
V glavnem je res, da zalogovnik spodaj ni izoliran, koliko sem videla. Je pa izoliran z 10 cm ovojem, ki naj bi zadostoval ter ima zgoraj ravno tako izolacijo in pokrov. Videla na lastne oči, ko so montirali.



Aleš

Hvala, da se trudiš z odgovori!

Lp, Maja


Re: Temeljita obnova starejše hiše - casar - 8.10.2013

RobicM Napisal:Premer diminka je 160, cevi do dimnika pa 85, kot je zahtevano s strani valtisa.

Dimnik bi moral biti v redu, ona cev pa - če tako pravi proizvajalec za svojo peč, bo verjetno že držalo.

RobicM Napisal:Preklicala vse od Seltrona, od monterja in elektronika, končni rezultat je bil v tem, da je mož premaknil nek ventil in je sedaj T dvižnega voda za talno padla. Naj bi voda iz zalogovnika "uhajala v talno", zato so zaprli nek ventil pod mešalnim ventilom in črpalko za talno. Mogoče je to Vincentovo termosifonsko gretje?

No, tole o termosifinskem gretju dvomim. Tam se vedno topla voda dviga in hladna spušča. Pri vas je pa menda talno ogrevanje zaenkrat le v pritličju, zalogovnik pa v tem istem pritličju. Torej v celoti malenkost nad talnim ogrevanjem. Če je tako, ni možno, da bi se hladna voda iz tal kar sama dvigala v višji zalogovnik, toplejša iz njega pa spuščala v nižja tla. Ostalo je pa brez večih podatkov težko komentirati.

RobicM Napisal:Moja napaka, na računu je 25 m cevi fi 28 mm, 20 m pa fi 22 mm. Merila sem pa ne neizolirani cevi, ki gre v ekspanzijsko posodo. Delali so centralisti, vse z računi in papirji. Sem pa vljudno povedala, da ne misliva plačati, dokler zadeva ne bo dobro delala.

28 mm je seveda precej bolje od 22 mm, a še vedno malo. Seveda so delali centralisti, mislil sem ali so oni kar sami sprejeli odločitev o premeru cevi do zalogovnika ali so vprašali koga od vas in ste se vi sami odločili za manjše cevi. Npr. zato, ker so cenejše.

RobicM Napisal:V bistvu se v zalogovniku voda razlosoji, je pa res, da segreje cel zalogovnik na 60 st, preden začne lesti s težavo proti kakšni višji temperturi. To pomeni, da se verjetno voda res meša med segrevanjem.

Ravno nekje 60 °C je temperatura vode, ki jo tipično vračamo v peč. Če tudi ven iz peči prihaja toliko (no, malce več že), mora voda res krožiti zelo hitro. In hitro kroženje rado zmeša vodo v zalogovniku.

Ko peč zakurimo, bi se načeloma naj peč najprej segrela do nekje 60 °C, potem bi naj črpalka začela počasi črpati vodo skozi njo. Temperatura vode na izhodu peči bi se potem morala postopno dvigati. Do kam, je odvisno od posameznega tipa peči, ampak recimo da do nekje 75 °C. Najti je pač potrebno čim boljši kompromis med do neke mere nasprotujočimi si zahtevami po tem, kaj ustreza delovanju peči, čim počasnejšemu kroženju in čim nižjo temperaturo. Postopoma z dvigom temeprature bi tudi vedno več ogrete vode moralo iti v ogrevalne kroge, viški pa v zalogovnik. Če se zalogovnik pri tej temperaturi napolni in v peči še vedno gori, sledi postopen dvig temperature celega zalogovnika. Ko v peči drva pogorijo, temperatura vode, ki prihaja iz nje in gre v zalogovnik, začne postopoma padati, tam nekje pri 60 °C pa bi se črpalka moral ustaviti.

V zalogovnik bi torej po zakurjenju morala začeti iti voda pri dobrih 60 °C, kar bi dokaj hitro moralo narasti nekoliko višje (recimo 75 °C, odvisno od peči). S to temperaturo bi se potem moral zalogovnik polniti od vrha proti dnu. Črpalka bi v tej fazi načeloma naj delala s hitrostjo, ki bi držala konstantno razliko med vhodom in izhodom peči. Če se slučajno celi zalogovnik ogreje na to temperaturo pred koncem gorenja, bi spet celi od zgoraj navzdol moral počasi dvigati temperaturo. Tukaj so hitrosti črpalke lahko tudi velike, a ker je celi zalogovnik na podobni temepraturi, to ni nek problem. Na koncu gorenja v zalogovnik lahko pride še nekaj vode nižje temperature tja do 60 °C. Seveda to spet pri nizki hitrosti.

To je tak splošen scenarij. Obstaja tudi polno robnih primerov, ko se stvari odvijajo drugače. Recimo, ko imamo že na začetku kurjenja vroč zalogovnik, ko v ogrevalnih krogih potrebujemo visoko temperaturo (npr. 80 °C za poddimenzionirane radiatorje v hudem mrazu), ko so potrebe v ogrevalnih krogih večje od tega, kar peč zmore dati od sebe, ...

Aleš


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 9.10.2013

No, tole o termosifinskem gretju dvomim. Tam se vedno topla voda dviga in hladna spušča. Pri vas je pa menda talno ogrevanje zaenkrat le v pritličju, zalogovnik pa v tem istem pritličju. Torej v celoti malenkost nad talnim ogrevanjem. Če je tako, ni možno, da bi se hladna voda iz tal kar sama dvigala v višji zalogovnik, toplejša iz njega pa spuščala v nižja tla. Ostalo je pa brez večih podatkov težko komentirati.

Pod mešalnim ventilom (oz tam, kjer sta cevi dvižnega in povratnega voda) je (verjetno črpalka?) Grundfos alfa 2, pod njo je pa en Seltronov elektromotorček. No mož je odstranil ta elektromotorček pod mešalnim ventilom, obrnil en plastični siv osemkotni ventilček na 6 (kar naj bi bilo zaprto). Takoj je začela padati T v dvižnem vodu talnega gretja. Danes zjutraj je šlo v talno 23 st, v radiatroje 35, zalgovnik je pa še kar ogret na 60 st, stanovanje prijetno ogreto na 22 st. spodaj in 20 zgoraj. SV 50 st, kot je naštimano, zalogovnik še lepo topel. Velika razlika od prej, ko smo imeli v pritiličju savno in prazen zalogovnik. Torej je vsaj enkrat moja ženska logika delovala Big Grin

28 mm je seveda precej bolje od 22 mm, a še vedno malo. Seveda so delali centralisti, mislil sem ali so oni kar sami sprejeli odločitev o premeru cevi do zalogovnika ali so vprašali koga od vas in ste se vi sami odločili za manjše cevi. Npr. zato, ker so cenejše.

Sigurno se nisva vtikala v materiale ali izvedbo, ker nobenemu od naju ni bilo niti približno jasno, kako se rečem streže.


Ravno nekje 60 °C je temperatura vode, ki jo tipično vračamo v peč. Če tudi ven iz peči prihaja toliko (no, malce več že), mora voda res krožiti zelo hitro. In hitro kroženje rado zmeša vodo v zalogovniku.

Kje pa lahko pogledam, kako hitro kroži voda v zalogovniku? Verjetno moram pogledati, kakšna temparatura gre iz peči in kakšna prihaja vanjo? To bo verjetno na sami peči, bom jutri pogledala navodila.

Ko peč zakurimo, bi se načeloma naj peč najprej segrela do nekje 60 °C, potem bi naj črpalka začela počasi črpati vodo skozi njo. Temperatura vode na izhodu peči bi se potem morala postopno dvigati. Do kam, je odvisno od posameznega tipa peči, ampak recimo da do nekje 75 °C.

To sigurno še ne dela dobro. Kot že opisano, se T na peči dvigne tja do 65, do 67 st, če hočeva doseči višjo T peči narašča T dimnih plinov. Danes naj bi prišel serviser od Valtisa, pa glih ko sem cel dan na šihtu Sad

Najti je pač potrebno čim boljši kompromis med do neke mere nasprotujočimi si zahtevami po tem, kaj ustreza delovanju peči, čim počasnejšemu kroženju in čim nižjo temperaturo. Postopoma z dvigom temeprature bi tudi vedno več ogrete vode moralo iti v ogrevalne kroge, viški pa v zalogovnik. Če se zalogovnik pri tej temperaturi napolni in v peči še vedno gori, sledi postopen dvig temperature celega zalogovnika. Ko v peči drva pogorijo, temperatura vode, ki prihaja iz nje in gre v zalogovnik, začne postopoma padati, tam nekje pri 60 °C pa bi se črpalka moral ustaviti.

V zalogovnik bi torej po zakurjenju morala začeti iti voda pri dobrih 60 °C, kar bi dokaj hitro moralo narasti nekoliko višje (recimo 75 °C, odvisno od peči). S to temperaturo bi se potem moral zalogovnik polniti od vrha proti dnu.

Zalogovnik se začne polniti pri cca 65 st (lahko tudi kakšno st. prej, pa nisem opazila, nisem pa pogledala na nastavitve), zalogovnik se segreva od vrha proti dnu, toliko sem opazila, da je spodaj ponavadi vedno nižja T za okoli 10 st. A lahko samo še to vprašam, zakaj (in če sploh) se mora cel zalogovnik (od zgoraj navzdol mislim) segreti na 60 st, preden se začne segrevati na več kot 60 st?

Črpalka bi v tej fazi načeloma naj delala s hitrostjo, ki bi držala konstantno razliko med vhodom in izhodom peči. Če se slučajno celi zalogovnik ogreje na to temperaturo pred koncem gorenja, bi spet celi od zgoraj navzdol moral počasi dvigati temperaturo. Tukaj so hitrosti črpalke lahko tudi velike, a ker je celi zalogovnik na podobni temepraturi, to ni nek problem. Na koncu gorenja v zalogovnik lahko pride še nekaj vode nižje temperature tja do 60 °C. Seveda to spet pri nizki hitrosti.

To je tak splošen scenarij. Obstaja tudi polno robnih primerov, ko se stvari odvijajo drugače. Recimo, ko imamo že na začetku kurjenja vroč zalogovnik, ko v ogrevalnih krogih potrebujemo visoko temperaturo (npr. 80 °C za poddimenzionirane radiatorje v hudem mrazu), ko so potrebe v ogrevalnih krogih večje od tega, kar peč zmore dati od sebe, ...

O robnih pogojih še ne morem razmišljati (še nisem prišla niti do bojlerja...)

Aleš

Lep dan vsem!


Re: Temeljita obnova starejše hiše - casar - 9.10.2013

RobicM Napisal:Pod mešalnim ventilom (oz tam, kjer sta cevi dvižnega in povratnega voda) je (verjetno črpalka?) Grundfos alfa 2, pod njo je pa en Seltronov elektromotorček. No mož je odstranil ta elektromotorček pod mešalnim ventilom, obrnil en plastični siv osemkotni ventilček na 6 (kar naj bi bilo zaprto). Takoj je začela padati T v dvižnem vodu talnega gretja. Danes zjutraj je šlo v talno 23 st, v radiatroje 35, zalgovnik je pa še kar ogret na 60 st, stanovanje prijetno ogreto na 22 st. spodaj in 20 zgoraj. SV 50 st, kot je naštimano, zalogovnik še lepo topel. Velika razlika od prej, ko smo imeli v pritiličju savno in prazen zalogovnik. Torej je vsaj enkrat moja ženska logika delovala :D

Tisti elektromotoršek je pogon mešalnega ventila. Potem v tem delu hidravlika verjetno štima, težave so pa v električnem delu. Pogon mešalnega ventila, povezava regulacije s pogonom mešalnega ventila, kak senzor, nastavitve regulacije ali regulacija sama. Predvsem tu nekje gre iskati napako.

RobicM Napisal:Sigurno se nisva vtikala v materiale ali izvedbo, ker nobenemu od naju ni bilo niti približno jasno, kako se rečem streže.

Za mojstre, ki se z gradnjo sistemov centralnega ogrevanja profesionalno ukvarjajo, je izbira tako majhnih cevi za povezavo zalogovnika hud kiks.

RobicM Napisal:Kje pa lahko pogledam, kako hitro kroži voda v zalogovniku? Verjetno moram pogledati, kakšna temparatura gre iz peči in kakšna prihaja vanjo? To bo verjetno na sami peči, bom jutri pogledala navodila.

Žal tega kar tako ne moreš videti. Najbolje bi se to "videlo" s števci pretoka (v tem okolju navadno kot del kalorimetra), saj je izračun hitrosti iz pretoka pri danem premeru cevi potem trivialen. A kalorimetrov skoraj nihče ne vgrajuje, ker nekaj stanejo in prav ničesar ne prispevajo k delovanju sistema. Le opazovati delovanje se da dobro z njihovo pomočjo.

Tako ostane samo posredno sklepanje o hitrosti kroženja vode. Predvsem s pomočjo temperatur predtokov in povratkov, morebitnim poznavanjem pridobljene/oddane toplotne energije pri tisti temperaturni razliki (če recimo vemo, s kakšno močjo peč prenaša toploto na vodo, se iz temperaturne razlike da določiti pretok vode skozi peč) ter s poznavanjem delovanja črpalk, oz. tega, v kakšnem režimu ob danih razmerah regulacija drži črpalke. In pri tem sklepanju bolj kot hitrost v m/s ugotovimo le ali je hitrost v danih razmerah optimalno nizka ali škodljivo visoka.

RobicM Napisal:To sigurno še ne dela dobro. Kot že opisano, se T na peči dvigne tja do 65, do 67 st, če hočeva doseči višjo T peči narašča T dimnih plinov. Danes naj bi prišel serviser od Valtisa, pa glih ko sem cel dan na šihtu :(

Navadno je sicer nekaj več, lahko pa tudi, da je za vaš sistem 67 °C v redu. Tisto s temperaturo dimnih plinov pa zgleda ostaja nek problem, ja.

RobicM Napisal:Zalogovnik se začne polniti pri cca 65 st (lahko tudi kakšno st. prej, pa nisem opazila, nisem pa pogledala na nastavitve), zalogovnik se segreva od vrha proti dnu, toliko sem opazila, da je spodaj ponavadi vedno nižja T za okoli 10 st. A lahko samo še to vprašam, zakaj (in če sploh) se mora cel zalogovnik (od zgoraj navzdol mislim) segreti na 60 st, preden se začne segrevati na več kot 60 st?

Tudi, če se začne pri 65 °C, je to lahko v redu. Če je razlika med vrhom in dnom zalogovnika vedno 10 °, je to samo še en pokazatelj več, da se voda v zalogovniku veliko preveč meša. Pri na pol polnem/praznem zalogovniku bi razlika temperatur med vrhom in dnom morala biti bistveno višja. Vsaj kakšnih 40 °. Raje še več.

Regulacija s črpalko skozi peč na drva lovi navadno neko željeno temperaturo na izhodu peči ali željeno temperaturno razliko med vhodom in izhodom peči. Pri konstantnem vhodu v peč, v obeh primerih dobimo na izhodu konstantno temperaturo. In na vhodu peči imamo konstantno temperaturo, vse dokler je v sistemu (predvsem na dnu zalogovnika) še kaj hladne vode. Tudi, če tega sploh ne bi regulirali, bi ob konstantem vhodu v peč sredi enakomernega gorenja voda na izhodu morala imeti približno konstantno temperaturo. Voda, ki prihaja iz peči, ima navadno višjo temperaturo od preostanka zalogovnika, zato se "nalaga" na vrh - zalogovnik se torej greje na to temperaturo od zgoraj navzdol. Ko hladne vode zmanjka (cel zalogovnik je na naši željeni temperaturi), začne ta voda teči v peč, kjer se po sili razmer segreje na še višjo temperaturo. Ta gre na vrh zalogovnika in preostalo potiska navzdol. Tako tudi na dno prihaja vedno toplejša voda, ki gre v peč, tam se še bolj segreje, itd. Tako se postopoma dviga temperatura celega zalogovnika.

Spet tak splošen scenarij. Možno je skonstruirati situacije, ko bi zadeve šle zelo drugače.

Aleš


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 9.10.2013

Tisti elektromotoršek je pogon mešalnega ventila. Potem v tem delu hidravlika verjetno štima, težave so pa v električnem delu. Pogon mešalnega ventila, povezava regulacije s pogonom mešalnega ventila, kak senzor, nastavitve regulacije ali regulacija sama. Predvsem tu nekje gre iskati napako.

Tale del zdaj po moje špila, kot bi moral. Problem je bil (kolikor je meni razložil najdražji), da se črpalka za talno gretje pod mešalnim ventilom ni mogla do konca zapreti.

Za mojstre, ki se z gradnjo sistemov centralnega ogrevanja profesionalno ukvarjajo, je izbira tako majhnih cevi za povezavo zalogovnika hud kiks.

Se te cevi še lahko zamenja za večje? Kako dolgo lahko s tem predlogom še počakam? Ne bi rad ravno v slabo voljo spravila moža. Da najprej vidim, kako bo deloval sistem, ko bo Waltis delal, kot bi moral. Če bi se zalogovnik zadovoljivo segreval, a lahko potem ostane, kot je?

Tako ostane samo posredno sklepanje o hitrosti kroženja vode. Predvsem s pomočjo temperatur predtokov in povratkov, morebitnim poznavanjem pridobljene/oddane toplotne energije pri tisti temperaturni razliki (če recimo vemo, s kakšno močjo peč prenaša toploto na vodo, se iz temperaturne razlike da določiti pretok vode skozi peč) ter s poznavanjem delovanja črpalk, oz. tega, v kakšnem režimu ob danih razmerah regulacija drži črpalke. In pri tem sklepanju bolj kot hitrost v m/s ugotovimo le ali je hitrost v danih razmerah optimalno nizka ali škodljivo visoka.

Se vdam, T bi se še potrudila poiskati. In če je hitrost škodljivo visoka, kaj to pomeni:
1) da skuriš 1 m3 drv več ?
2) da se dela škoda na sistemu, ki vodi v okvaro, popravila in dodatne stroške, pri katerih ne pomagajo drva, ampak samo ojri?


Regulacija s črpalko skozi peč na drva lovi navadno neko željeno temperaturo na izhodu peči ali željeno temperaturno razliko med vhodom in izhodom peči. Pri konstantnem vhodu v peč, v obeh primerih dobimo na izhodu konstantno temperaturo. In na vhodu peči imamo konstantno temperaturo, vse dokler je v sistemu (predvsem na dnu zalogovnika) še kaj hladne vode. Tudi, če tega sploh ne bi regulirali, bi ob konstantem vhodu v peč sredi enakomernega gorenja voda na izhodu morala imeti približno konstantno temperaturo. Voda, ki prihaja iz peči, ima navadno višjo temperaturo od preostanka zalogovnika, zato se "nalaga" na vrh - zalogovnik se torej greje na to temperaturo od zgoraj navzdol. Ko hladne vode zmanjka (cel zalogovnik je na naši željeni temperaturi), začne ta voda teči v peč, kjer se po sili razmer segreje na še višjo temperaturo. Ta gre na vrh zalogovnika in preostalo potiska navzdol. Tako tudi na dno prihaja vedno toplejša voda, ki gre v peč, tam se še bolj segreje, itd. Tako se postopoma dviga temperatura celega zalogovnika.

No, to si pa tako lepo razložil, da sem celo jaz razumela. Big Grin

Spet tak splošen scenarij. Možno je skonstruirati situacije, ko bi zadeve šle zelo drugače.

Prvo osnove. Potem pa nadgradnja.

Lp, Maja.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - casar - 9.10.2013

RobicM Napisal:Tale del zdaj po moje špila, kot bi moral. Problem je bil (kolikor je meni razložil najdražji), da se črpalka za talno gretje pod mešalnim ventilom ni mogla do konca zapreti.

Tega sicer vsaj jaz ne razumem, ampak glavno, da sedaj deluje.

RobicM Napisal:Se te cevi še lahko zamenja za večje? Kako dolgo lahko s tem predlogom še počakam? Ne bi rad ravno v slabo voljo spravila moža. Da najprej vidim, kako bo deloval sistem, ko bo Waltis delal, kot bi moral. Če bi se zalogovnik zadovoljivo segreval, a lahko potem ostane, kot je?

Lahko se zamenja, ni pa to prijetno. Je potrebno izprazniti vodo iz sistema in jo na koncu spet nazaj napolniti ter ponovno odzračiti sistem. Z novo vodo se dobi tudi novo porcijo vodnega kamna. Največja razlika med zdaj in nekoč kasneje je verjetno v ukvarjanju z odzračevanjem. V začetku po napolnitvi sistema ga je namreč veliko, kasneje pa vedno manj. Ob dolgem odlašanju bo potrebno dvakrat iti skozi fazo pogostejšega odzračevanja. Kako hitro se izloči vodni kamen pa ne bi vedel. Če boste na cevi delali še kakšno boljšo izolacijo, bi tudi bilo ugodno morebitno menjavo opraviti že predhodno.

Gotovo je pa pametno najprej rešiti druge probleme in videti, kako so bo sistem obnašal takrat.

RobicM Napisal:Se vdam, T bi se še potrudila poiskati. In če je hitrost škodljivo visoka, kaj to pomeni:
1) da skuriš 1 m3 drv več ?
2) da se dela škoda na sistemu, ki vodi v okvaro, popravila in dodatne stroške, pri katerih ne pomagajo drva, ampak samo ojri?

V prvi vrsti ta škodljivost pomeni manj udobja. Bolj pogosto kurjenje, sicer manjše količine drv. Verjetno tudi pogostejše čiščenje. Ker gorenje v začetku in na koncu ni tako učinkovito kot na sredini, dobimo ob večjem številu manjših kurjenj slabši izkoristek, oz. več pokurjenih drv. Zaradi hitrejšega vrtenja črpalk za spoznanje večjo porabo elektrike. Prav tako bi zaradi večjega števila kurjenj, načeloma lahko prej prihajalo do odpovedi posameznih komponent. Koliko prej, ne vem.

Če boste slučajno dodali še kakšne sončne kolektorje, kaže računati še z manj požete energije od sonca ob zmešani vodi v zalogovniku. Za boljši izkoristek sončnih kolektorjev je namreč ključnega pomena, da v kolektorje pošljemo kar se da hladno vodo. Če imamo vodo v zalogovniku premešano, hladne vode za kolektorje preprosto ni kje vzeti.

Aleš


Re: Temeljita obnova starejše hiše - vincent - 10.10.2013

Citat:Moč peči je 19 kW

Mene ta del malo skrbi...zakaj sta izbrala tako malo peč. Ni problem v njeni moči ampak v njeni velikosti.
Škoda ker nista vzela nad 30 kW ker bi na tak način imela mnogo večji nalagalni prostor, torej tudi večjo avtonomijo kurjenja - se pravi on največjem mrazu kvečjemu 1 x dnevno nalaganje.

Moč kot taka ob vgrajenm zalogovniku dandanes sploh več ni pomembna.

Donalagat pa ne v takem kotlu....če ne bo dovolj, počakaš da vse pogori, umakneš žerjavico ter na novo naložiš do vrha ter zakuriš z vrha.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 10.10.2013

Včeraj je uspelo segreti zalogovnik z enim kurjenjem na 75 st (je pa bilo čudno, ker je bila voda v sredini toplejša, skoraj 80 st, kot na vrhu zalogovnika 75 st), danes pa je bila voda v zalogovniku še vedno 73 st c, tople vode je pa tudi zadosti.

Razmišljanje o kolektorjih sem prestavila na naslednjo sezono, bomo videli, kako se bo sistem obnašal čez zimo.

vincent, vzela sva peč take moči, kot je predlagal centralist. Odločitev o ogrevanju je padla v času pred forumom (v bistvu je bila čisto prva stvar glede katere sva se odločila), potem je nisem več preverjala. Tak da zdaj je sistem, kakršen je, ga bova že s časom optimizirala.


Re: Temeljita obnova starejše hiše - CimaBella - 15.10.2013

Nujno!

Danes bil na obisku serviser od Waltisa, ki je nekaj štimal peč, z možem sta zakurila že dopoldne, preden je šel mož od doma je še naložil peč. In zdaj me je skoraj kap, peč na 80 st, T povratka v peč 78 st, zalogovnik na 80 st, bojer na 60 st. Povišala sem T v I. nad. na termostatu zgoraj, da gre malo več v radiatorje in povišala sem T za v talno v pritličju. A lahko še kaj naredim, ne morem priklicat moža na telefon, pa tudi centralista kot zakleto ne? Kaj se zgodi, če se sistem preveč segreje?