![]() |
|
Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Stavbno pohištvo (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=15) +--- Tema: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu (/showthread.php?tid=34692) Strani:
1
2
|
Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Fery - 4.1.2011 [url]httpunichr("58")//enunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Low_emissivity[/url] Sem moral! Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 4.1.2011 Tudi sam sem želel priti s fizikalnimi znanji do podanega rezultata za okna. Nikjer še nisem zasledil, kako "refleksiven" (emisijski koeficient) je ta nanos. Nekaj dvomov je tudi pri prehodu toplote skozi zračno (plinsko) plast med šipama - delež prevoda in prenosa. Prav gotovo gostejši nanos z ugodnejšim emisijskim koeficientom, ki izboljšuje izolativnost dvojne šipe, zmanjšuje pridobljeno toploto sončnega sevanja, ker ga manj prepušča. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - vincent - 4.1.2011 Po kmečko Nas so učili da se telo (reciva da je to hiša) ogreva (lahko) na dva načina...ali s konvekcijo (prehod toplote čez snovi) ali s sevanjem. In po štefanovem zakonu (naše gore list možakar) vsako telo ki je segreto na določeno temperaturo seva toploto z določeno močjo..sicer sem izrek že en malčk pozabil (ki pa se povečuje (sevanje)s četrto potenco temperature). Torej...toplota prehaja s sevanjem in 'kroženjem' toplote. Torej pri steklih...sevanje 'ubija' kovinski nanos, prehod toplote pa vmesni prostor med stekli (skupaj s steklom). In na isti princip delujejo tudi izolacijske folije...zelo dobro odbijajo sevanje - zato se jih priporoča kjer so velike temp. razlike..kjer je tudi sevanje veliko. Torej..kovina odbija sevanje..in to je poanta kovinskega nanosa na steklu...odboj sevanja (kar se kaže pri izgubi toplote, hkrati pa tudi manjšemu pribitki v času ko sije sonce (in seva toploto)...se vpad sevalne energije zmanjša zaradi tega nanosa. Sicer bi bilo idealno (z vidika zaustavitve sevanja) da bi bilo med stekli veliko kovisnkih nanosov, samo potem ne bi nič videli ven. Kdor pa ima probleme kaj je to sevanje....pa naj stopi pred infra pečko (kjer špirala žar) oz. gre na kavo v kafič, ter stoji zunaj na mrazu (recimo - 5°C) pa mu je prijetno toplo zaradi sevalne toplote od plinske peči. Najboljši primer pa je naše sonce..miljarde kilometrov stran (torej neposrednega ogrevanja ni) pa nas prav lepo skupi s svojo sevalno energijo. Torej za nadaljne razumevanje delovanja oz. pomena kovinskega nanosa na steklu bo razumevanje sevanje telesa oz. štefanovega zakona: <!-- m --><a class="postlink" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Stefan-Boltzmannov_zakon">http://sl.wikipedia.org/wiki/Stefan-Boltzmannov_zakon</a><!-- m --> Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - kremenckov ata - 7.1.2011 Pri navadnem termopan steklu se dolgovalovno sevanje, ki ga oddaja notranjost stanovanja v steklu absorbira in ga steklo odda v zunanjost. Zato velike izgube. Pri nizkoemisijskem nanosu se le ta odbije nazaj v prostor hkrati pa majhni delci kovinskega oksida dovoljujejo skoraj nemoten prehod kratkovalovnega in vidnega sevanja iz zunanjosti v prostor. Z daljšanjem valovne dolžine pada tudi prepustnost navznoter ( kar je dobro zaradi poletnih temperatur) . Nizkoemisijski nanos si predstavljaj kot lukničasto folijo skozi katero potuje svetloba. Od velikosti luknje je odvisno kakšno valovno dolžino bo prepustlo. Ker je nanos izveden na ravno površino v notranjosti stekla na topli strani je tudi refleksija nazaj v prostor večja kot pa z zunaje strani oziroma so sončni dobitkii v prostor večji. Če strukturo emisijskih nanosov urediš recimo v črte, kroge in je razmik prilagojen vidnemu spektru , dobiš filter, ki prepušča svetlobo le z določene smeri , zadeva je zelo uporabna pri fotografiranju - polarizacijski filter. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 7.1.2011 Ali morda kdo pozna emisijski koeficient za nizkoemisijski nanos? Če je za steklo 0,96, za aluminij 0,07 potem mora biti nekje vmes, ampak to je zelo velik razpon. Če je šipa iz dveh stekel, ali se ta nanos v praksi dela samo na eno steklo ali na obe? Kako pa je pri treh steklih, kjer so možne 4 plasti? Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 7.1.2011 Naj še pojasnim, kako sem se jaz loteval problema. Predpostavil sem notranjo in zunanjo temperaturo. Temperatura vsakega stekla mi je neznanka. Zanemarim izolativnost stekla - ima enako temperaturo z obeh strani. Toplotni tok iz notranjosti navzven teče na vse štiri načine (prestop, prevod, prenos in žarčenje), nekaj zaporedno, nekaj vzporedno. 1. Iz notranjega zraka je prestop (alfa) na notranje steklo in hkrati iz opreme z žarčenjem na notranje steklo. 2. Med obema stekloma imamo najprej prestop na plin, nato vzporedno prevod in prenos (gibanje plina) ter prestop na zunanje steklo. Vzporedno je žarčenje med stekloma. 3. Od zunanjega stekla v okolico imamo prestop na zrak in žarčenje s stekla na okolico. Ko enačim toplotne tokove dobim dve enačbi z dvema neznankama. Rezultat (temperatura posamezne šipe) mi omogoča izračun toplotnega toka in s tem izolativnosti kompletne šipe. Je pa nekaj problemov, ki jih nisem rešil, sem se skušal približati realnosti: - Delež prevoda in prenosa med šipama? Pri večjem razmaku med stekloma je prenosa več. Pri horizontalni šipi s toplo stranjo spodaj je prenosa več, kot če je topla stran zgoraj. - Emisijski koeficient protiemisijskega nanosa (med 0,07 in 0,96)? - Žarčenje v okolico? Ni problem žarčenje v okoliško naravo, problem je del žarčenja proti nebu. Ali je to žarčenje na debelo plast zraka pri temperaturi okolja, ali do oblakov pri znatno nižji temperaturi, ali ob jasnini v vesolje pri absolutni ničli? Verjetno je tudo razlika, če skozi okno ne vidiš nič neba ali pa samo nebo, če je zunaj jasno ali oblačno ....? Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 7.1.2011 Pri dvoslojnem termopanu je obicajno nanos na enem steklu (U=1'1, plin Argon)obcasno tudi na dveh (U=1.0, ampak je plin argon/Krypton). Pri troslojnih sta nanosa obicajno na prvih dveh steklih, obstaja pa tudi na vseh treh. Za natancne podatke o U-faktorju pa moram malo pobrskat.... Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011 Očitno se tovrstne debate bolj slabo razvijajo. Verjetno na Forumu sodeluje razmeroma malo strokovnjakov - specialistov za tako področje. Pa še tisti, ki so, ljubosumno čuvajo svoje znanje - vprašanje čemu. Če pomislim, koliko je profesorjev, asistentov, učiteljev, ki se poklicno ukvarjajo s prenosom toplote ( in drugimi toplotnimi problemi). Država jih plačuje, da bi svoje znanje posredovali državljanom. Tu na Forumu jih ni slišati - ali res niso seznanjeni z obstojem tega Foruma? Za dobro debato bi morali razčistiti vsaj Citat:- Emisijski koeficient protiemisijskega nanosa (med 0,07 in 0,96)?Morda komentar k mojemu teoretičnemu pristopu reševanja problema. Pri protiemisijskem nanosu imam kar nekaj neznank. To je kovinski nanos na steklo. Pogosto se sliši, da je naparjeno - pomeni, da ga nanašajo v obliki pare. Ali je plast kovine tako tanka, da je prozorna? Ali je ta plast dejansko iz "kosov" neprozorne kovine, ki delujejo z nizkim emisijskim koeficientom, vmes je prozorno steklo - bi govorili o % prekritja stekla? Verjetno se koristi aluminij - druge kovine morajo biti polirane za dosego ugodnih rezultatov? Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 10.1.2011 @Žerjavar: Nizkoemisijski nanos na steklu naj bi bil neke vrste srebrov oksid. Je pa za pokušino za nekaj običajnih stekel t.i. "g-Wert" ( Gesamtenergiedurchlass) za ta stekla sledeči: - navaden termopan brez plina 4-16-4 ( U=2,7W/m2K) = 80% - termopan z Argonom in 1x nanosom 4-16-4 ( U=1,1W/m2K) =60% - termopan Argon-Krypton (U=0,9) = 51% - trojni termopan z Argonom in 2x nanosom (U=0,7) = 48% - trojni termopan z Argon-Krypton in 2x nanosom (U=0,5) = 40% Podrobne podatke sem ti poslal na mail (upam, da si ga prejel). Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 10.1.2011 Pa še tale odgovor na tvoje razmišljanje: Nizkoemisijski nanos je vakuumsko naparjen, tako tanko, da se ga ne vidi. Kot sem pa v neki drugi temi napisal, ga lahko "vidiš" s preizkusom plamena vžigalnika, katerega odsev je na steklu z nanosom druzgačnega tona, kakor tam, kjer ga ni. Zato je npr. pri steklu U=1,1 en odsev plamena na steklu ( običajno tretji gledano od zunaj) drugačnega tona ( modrikast ali pa bolj rdeč), kot so ostali trije. Drug primer "kontrole" nanosa pa je to, da pri razbitem steklu ta nanos "oksidira"- steklo postane motno. Je pa tako, da ta nanos poleg tega, da sicer zmanjšuje energijske dobitke skozi stekla, seveda povečuje topolotno izolativnost, tako da naj bi bila "energijska bilanca" takega stekla še vedno boljša od manj izolativnega, ki pa prepušča več sončnega obsevanja. Tu imam v mislih predvsem termopan s plinom U=1,33, brez nizkoemisijskega nanosa, katerega pa danes skorajda ni več v proizvodnji. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - kremenckov ata - 10.1.2011 Žerjavar Napisal:Očitno se tovrstne debate bolj slabo razvijajo. Verjetno na Forumu sodeluje razmeroma malo strokovnjakov - specialistov za tako področje. Pa še tisti, ki so, ljubosumno čuvajo svoje znanje - vprašanje čemu. Če pomislim, koliko je profesorjev, asistentov, učiteljev, ki se poklicno ukvarjajo s prenosom toplote ( in drugimi toplotnimi problemi). Država jih plačuje, da bi svoje znanje posredovali državljanom. Tu na Forumu jih ni slišati - ali res niso seznanjeni z obstojem tega Foruma? Debata se je razvila ze lansko leto, namerno sem klical v nekaj SLO tovarn kjer delajo certificirano steklo, pa podatka glede nizko emisijskih nanosov (gostota,..) ne dajo, oziroma tudi Grobovsek v svojih clankih navaja priblizke in zakljucke, ki so narejeni na osnovi meritev in ne racunskega modela :roll: Vec casa porabit za te debate pa nimam, namig ti dam se v smer iskanja kaksne diplomske naloge, ker na fax-ih zadeve nisem preverjal. Vpliv distancnika, vem da je narejena na lesarskem fax-u za low e nanose bi ga pa ze kaksna fabrka narocila (ce bi bil problem) pri kaksnem profesorju, student bi jo spisal, prfoks pa spravil honorar v zep .
Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - tammy - 10.1.2011 Vpliv distančnika mi je v enem primeru poznan: - dvojni termopan 4-16-4 z Argonom in 1x nizkoemisijskim nanosom ima 1,1W/m2K, - isto steklo z nerjavečim distančnikom pa 1,0W/m2K Žal pa so ti podatki po Inštitutu v Rosenheimu zaokroženi na eno decimalko in vedno navzgor (npr. 1,01 že pomeni 1,1) kar za resne analize verjetno ni najbolj primerno. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011 Citat:- navaden termopan brez plina 4-16-4 ( U=2,7W/m2K)Zdaj sem pa malo zmeden, kaj imam v računu narobe. Izračunam U = 3,26 W/m2K. Morda me bo kdo kontroliral in korigiral. - Iz prostora na 1. steklo. Temperatura od 20 na 12,5 stopinj C. Prestop alfa = 8, 60 W/m2. Žarčenje, epsilon 0,94 dvakrat, jemljem dve veliki vzporedni površini, 38 W/m2. - Med stekloma 16 mm. Temperatura 12,5 in -6,4 stopinj C. Dvakrat prestop alfa = 6 in prevod lambda = 0,023, 19 W/m2. Žarčenje epsilon 0,94 dvakrat, 79 W/m2. - od zunanjega stekla na okolje. Temperatura -6,4 in -10 stopinj C. Prestop alfa = 23, 84 W/m2. Žarčenje epsilon 0,94 dvakrat, 14 W/m2. Skupni toplotni tok je v vseh treh slučajih 98 W/m2 pri temperaturni razliki 30 stopinj, kar daje U = 3,26 W/m2K. Pa še prošnja, če ima kdo verodostojen podatek toplotne prevodnosti za argon in kripton. Jaz ga imam v priročniku z roko pripisanega( ne vem, kdaj in po katerem viru sem pripisal), nisem siguren, če je točen. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - Žerjavar - 10.1.2011 Citat:Pomaga?Da. Hvala! Očitno sem imel dober vir, se ujema. Re: Gostilniško-akademska debata; nizkoemisivni nanos na steklu - kremenckov ata - 10.1.2011 Moj izracunu je blizu tvojega. Z alu distancnikom mi je za m2 veliko steklo prisel U vec kot 4. :roll: Drugace pa je splosen deklariran 3,2 vsaj na steklih sem ga opazil. |