![]() |
|
Dobitek sončnih kolektorjev - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Dobitek sončnih kolektorjev (/showthread.php?tid=23002) |
Dobitek sončnih kolektorjev - steza - 21.7.2009 Pozdravljeni! Na strehi imam sončne kolektorje, ki ogrevajo sanitarno vodo. Zanima me, koliko energije pridobim na ta način? Izhajal sem iz dejstva, da 1 Wh ogreje 1l vode za eno stopinjo. Če torej konec dneva preverim povišanje temperature v zgornjem in spodnjem delu bojlerja, lahko na ta način izračunam pridobljeno (privarčevano) energijo. Ali je razmišljanje pravilno? Na ta način bi rad ocenil dobitke v primeru povečanja števila kolektorjev in namestitev ustreznega zalogovnika. Za vse izkušnje in nasvete se vam zahvaljujem. Lep pozdrav! Re: Dobitek sončnih kolektorjev - pgtoni - 21.7.2009 Tukaj <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.getsolar.de/getsolar-pb_gb.php">http://www.getsolar.de/getsolar-pb_gb.php</a><!-- m --> dobiš program za simulacijo. Vnesi vse svoje sedanje podatke in boš videl koliko imaš v teoriji. Isto naredi za željeno novo konfiguracijo, pa boš okvirno videl koliko pridobiš. Zelo na grobo lahko računaš, da z 1m2 kolektorja dobiš 400kWh uporabne energije na leto. To je v dobrih pogojih (jug, brez sence,...). Poraba 4 članske družine pa naj bi bila cca. 8kwh na dan. Problem je pa v tem, da so pozimi potrebe po toploti bistveno večje kot poleti. Poleti je pa donos kolektorjev večji, kar ni idealno ... LP Toni Re: Dobitek sončnih kolektorjev - drazen - 21.7.2009 1 kWh segreje 857 litrov vode za 1°C! Re: Dobitek sončnih kolektorjev - telmos - 21.7.2009 Saj tisti kw so brez veze le, da je topla voda :wink: Drugače se pa dobi sksc2 in štiri tipala pt1000, pa se da nastaviti tudi kalorimetrijo. Kalorimeter vklopimo, nastavimo in vnesemo maksimalni pretok in procent glikola. Za natančnejše merjenje pa lahko dodamo še merilec pretoka, ki pa za tako male zadeve ni obvezen, saj se rezultati ne razlikujejo za več kot 5%. Re: Dobitek sončnih kolektorjev - steza - 22.7.2009 pgtoni Hvala za informacijo o simulaciji. Žal je brezplačna samo demo verzija, ki pa ima določene omejitve (npr. točne površine kolektorjev ne morem vnesti). Da pa bi bila simulacija čimbolj realna, bi moral tudi v resnici dobivati vsaj podobne rezultate. drazen Napisal:1 kWh segreje 857 litrov vode za 1°C!Če to prenesem na moje predpostavke bi pomenilo, da 1 Wh segreje 0,857 l vode za 1°C. Nisem ravno domač na tem področju. Kaj je torej pravilno? telmos Napisal:Saj tisti kw so brez veze le, da je topla voda :wink: Drugače se pa dobi sksc2 in štiri tipala pt1000, pa se da nastaviti tudi kalorimetrijo. Kalorimeter vklopimo, nastavimo in vnesemo maksimalni pretok in procent glikola. Za natančnejše merjenje pa lahko dodamo še merilec pretoka, ki pa za tako male zadeve ni obvezen, saj se rezultati ne razlikujejo za več kot 5%. Do čimbolj uporabne ocene bi rad prišel brez dodatnih stroškov. Če vložim še dodatna sredstva in nato ugotovim, da dobivam manj kot sem pričakoval, bom najmanj ... :? Re: Dobitek sončnih kolektorjev - pgtoni - 22.7.2009 Kakšen sistem imaš pa trenutno? In kakšne so trenutne oz. bodoče potrebe? LP Toni Re: Dobitek sončnih kolektorjev - steza - 22.7.2009 pgtoni Napisal:Kakšen sistem imaš pa trenutno? In kakšne so trenutne oz. bodoče potrebe? Trenutno imam dva vakuumska kolektorja, skupno 5 m2 površine, 300 l boljer, kolektorji so obrnjeni skoraj točno na jug, naklon 45°. Delovanje kolektorjev in tudi ogrevanje hiše (kurilno olje) krmili Seltron-ov Promatic D20. Pred kratkim sem začel občasno beležiti temperaturo v zgornjem in spodnjem delu bojlerja zjutraj in zvečer. Uporabni so seveda samo dnevi, ko vmes ni bilo ali pa je bila minimalna poraba tople vode. Iz tega povišanja temperature bi rad dobil čim boljši približek dejanskega energetskega dobitka. Za bodočnost razmišljam o podpori ogrevanja s kolektorji. Podrobnega scenarija še ni. Vsekakor bo potrebno povečati površino kolektorjev in dodati ustrezno velik zalogovnik. Seveda se v povezavi z zalogovnikom ponuja še možnost ogrevanja z biomaso, kar pa spremeni najmanj velikost zalogovnikov. Lep pozdrav. Re: Dobitek sončnih kolektorjev - pgtoni - 22.7.2009 Očitno imava podobno zamisel. Mi bomo kmalu zidali hišo in veliko razmišljam o načinu ogrevanja. Hiša bo pa velika cca. 140m2 in ocenjujem potrebe za toplo vodo na 2500kwh/a in za ogrevanje na 4.500kwh/a. Rad bi pa imel čim več obnovljivih virov energije (nafta, plin in podobno je tabu). Trenutno je zamisel sledeča: 1. postavim maksimalno površino sončnih na streho (Jug 0°, naklon cca 65°). Cena mora biti čim nižja. Trenutno so v igri heat-pipe vakuumski koletorji za cca. 100€/m2 (primer: SPA-58-1800-30-C, [url=httpunichr("58")//cgiunichr("46")ebayunichr("46")de/Heat-Pipe-Vakuumroehren-Kollektor-5-2-qm-Solaranlage_W0QQitemZ400059254336QQcmdZViewItemQQptZSolaranlagen?hash=item5d2563c640&_trksid=p3286unichr("46")c0unichr("46")m14&_trkparms=65%3A12|66%3A4|39%3A1|72%3A1121|293%3A1|294%3A200]tukaj[/url]) Teh lahko dam ca. 20 do 25m2 na streho 2. Naredim čim večji zalogovnik ki bi bil dobro izoliran (navaden pločevinast zalogovnik v svoji sobi polna z celulozo) Velikost po prvotnih izračunih bi bila ca. 2000 do 3000l Z zgornjo kombinacijo mi je GetSolar zračunal, da mi pokrije ca. 2000KWh za toplo vodo in ca. 1500KWh za ogrevanje. Ostanek (cca. 3.500KWHh) pokrijem z kaminom na pelete (primer: [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")wodtkeunichr("46")com/ivotec_waterplusunichr("46")html]ivd.tec[/url]) To je ca. 600kg peletov oz. 120€ NA LETO) Lp Toni Re: Dobitek sončnih kolektorjev - sumnik - 22.7.2009 Se je kdo vprašal, kaj bo naredil v poletnih mesecih s pregrevanjem vode? Kaj pa pozimi (kratki dnevi, dolge noči, največje toplotne izgube), kadar je zelo nizka temperatura -10°C in sneženje, megla celi teden? Re: Dobitek sončnih kolektorjev - pgtoni - 22.7.2009 Seveda sem tem razmišljal. Poleti bi dal kolektorje na 90° in eventuelno ogreval toplo vodo za soseko (mogoče se da še kaj zaslužit )Pozimi imam pa srečo da živim v Novi Gorici. Snega ni, megla je redko, -10C skoraj nikoli ![]() LP Toni Re: Dobitek sončnih kolektorjev - steza - 22.7.2009 pgtoni, se vidi na katerem koncu živiš. Tvoj izračun je torej tak, da bi "prišel skozi" s 700l kurilnega (če bi ga kuril seveda). Jaz sem letošnjo zimo pokuril dvojno, pa sem bil zadovoljen s porabo. Pozimi je najceneje živeti na primorskem .Navedene kolektorje imam na strehi, imajo pa 20 namesto 30 cevi. Cena sicer ni bila tako ugodna kot si jo našel ti, sem pa izkoristil tudi subvencije. Zame seveda kamin ne bo zadostoval, zato se bolj ogrevam za možnost ogrevanja s pečjo na drva, zalogovnik polni (takrat ko seveda bo) tudi sonce, za rezervo (daljša odsotnost, zelo nizke nočne temperature, se mi ne da naložiti drv v kleti, ...) pa bi ohranil še peč na olje. sumnik Napisal:Se je kdo vprašal, kaj bo naredil v poletnih mesecih s pregrevanjem vode? Menim da z ustreznim zalogovnikom do pregrevanja zelo težko pride. Za take primere pa tudi obstajajo varovala, ki ohladijo vodo v zalogovniku. Se pa tudi poleti dogaja, da kar nekaj dni ni sonca. Takrat seveda odigra vlogo zalogovnik. Pozimi so dobitki sonca res majhni in iluzija je pričakovati, da bi se pozimi grel samo na sonce. Vsekakor pa je zadeva lahko učinkovita v prehodnih obdobjih, ko je sonca še dovolj, potrebna temperatura vode za ogrevanje pa je tudi max. do 40 stopinj (radiatorsko ogrevanje). Vsekakor pa ogretje vode tudi za nekaj stopinj pomeni manjšo potrebo po ogrevanju z drugimi viri. Zaradi vsega napisanega bi torej rad dobil čimboljši izračun/oceno pridobljene energije. Na ta način bi bila lažja tudi odločitev o potrebnih dodatnih kolektorjih in velikosti zalogovnika za potrebe dogrevanja. Lep pozdrav. Re: Dobitek sončnih kolektorjev - pgtoni - 22.7.2009 Zdi se mi, da veliko ne boš pridobil. Verjetno zdaj pokrivaš potrebe po topli vodi poleti (Maj do Sept). Od Oktobra do Aprila pa boš pridobil cca. 50 do 100KWh na m2 kolektorjev. Kar je v bistvu zelo zelo malo. Postavitev kolektorjev se splača le, če dobiš subvencije. LP Toni Re: Dobitek sončnih kolektorjev - borovničan - 22.7.2009 Pomanjkljivost vakuumskih sprejemnikov sončne energije je lahko nevarnost pregretja v primeru, da se zbrana energija ne more kontinuirano koristiti. Zaradi pregretja, kjer lahko temperature narastejo preko 200° C, lahko pride do poškodb na SSE, hranilniku toplote in instalaciji. Vzrok za prekinitev odvoda toplote je lahko izpad električne energije, okvara črpalke, regulacije ali nezadostna poraba tople sanitarne vode. V takšnih primerih se lahko SSE segrejejo preko maksimalno dovoljene temperature, ki je odvisna od vrste sprejemnika. Ta pomanjkljivost je odpravljena pri vakuumskih SSE, ki obratujejo po Heat - pipe principu. Sončno sevanje vpija črna površina absorberja, narejena iz več plasti bakra ter vgrajena v evakuirano stekleno cev, v kateri se nahaja voda. Ta se zaradi sončnega sevanja uparja in teče v cevni prenosnik, kjer se toplota s kondenzacijo prenaša na vodo v sekundarnem krogu. Za zašito pred pregrevanjem služi vzmet ventila v kondenzatorju. Vzmet ventila je narejena iz legure titana in niklja in se pri določeni temperaturi raztegne (zaradi sprememb v kristalni strukturi materiala) ter posledično deluje na ventil z veliko silo. Vzmet ventila v kondenzatorju vakuumske cevi je nastavljena ne temperaturo 95° C in absorberju na 85 °C. Ventil je odprt, dokler je temperatura manjša od 95° C, izmenjava toplote med absorberjem in kondenzatorjem nemoteno poteka. Če temperatura preseže mejno vrednost pride do raztezanja vzmeti in se ventil zapre, kar prepreči pregrevanje. Ventil se ponovno odpre (vzmet se skrči) ko se doseže temperatura pod 70° C. Razen steklenih cevi se za SSE uporabljajo še posebni neželezni AR materiali, s katerimi dosežemo 30 % večjo odpornost na mehanske poškodbe in pada. Slaba lastnost vakumskih kolektorjev je predvsem cena. O izkoristkih, pa priporočam, da se vsak sam natančno prepriča. Realeni izkoristki panelnih kolektorjev so tja do 65% Na našem trgu pa je kopica trgovcev, ki predstavljajo neznansko visoke in nemogoče izkoristke. Tudi 95%. Ko pa gre človek brat natančnejšo tehnično dokumentacijo, ugotovi da deklarirajo izkoristek 95%, takrat ko je temperatura zunanjega zraka enaka temperaturi kolektorja. Fino, fajn, a ne. Pri nas tega še dolgo ne bo, kljub globalnemu sgrevanju. 95% izkoristek pač ni fizikalno mogoč. Najprej je tu izguba zaradi odboja na steklu. Pa če imamo še tako super duper solarno steklo. Že tu ne gre izpod 5%. Potem so še povratne izgube zaradi sevanja, etc. Višje ko je kolektor segret več IR sevanja odda nazaj v okolje. In temu pač ni pomoči. Zato, pred nakupom, natančno preveriti podatke. Je pa na trgu miljon kitajskih cevnih kolektorjov, sumljive kvalitete. Predvsem gre za kvaliteto cevi. Če že dam na streho robo od par sto ali tisoč eurov, mi mora zdržat kar nekaj let neviht in toče. Kakšna so pa neurja lahko v SLoveniji pa vemo vsi. Hec pri kolektorjih je, da sta na voljo samo in izključno samo dva načina kako ustaviti delovanje kolektorja. Da mu odvzameš vodo, ali pa sonce. Tretjeg anačina ni. P atudi ko kolektorju odvzameš vodo 'drain out' sistem. se sama kišta še vedno segreva in to na prav visoke temperature.,ki pa bremenijo kolektor. Pa naj bo še tako dobro izdelan. Imajo pa nekateri res zelo tanke cevke. In tam bo sifonski sitem deloval šele ko bo jako vroče. Bo pa deeloval. Če drugače ne na paro. V Tel Avivu ima vsaka bajta in blok tak sistem, z boljerjem direktno nad kolektorjem. Gre pa za malo drugačen sistem. Voda iz vodovoda gre skozi kolketor in nato v bojler. Ko pa porabe ni in se tvar pregreva, pa voda zavre in varnostni ventil spušča paro. Tako da temperatura kolektorja ne gre nikoli čez 100°C. Dvomim pa če bi se pri nas tak sistem obnesel pozimi. Tako malce za primerjati... <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ise.fraunhofer.de/english/fi">http://www.ise.fraunhofer.de/english/fi</a><!-- m --> ... index.html sicer je zadeva zelo kom. naravnana a je vseeno zelo uporabna: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.top50-solar.de/top/topsites.shtml">http://www.top50-solar.de/top/topsites.shtml</a><!-- m --> [/color]no še nekaj za splošno "kolektorsko" izobrazbo za vse bodoče kupce....o t.i. Tinox prevlekah: ki so trenutno vrh sol. nanosov <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.sonne.de/index.php?selektivitaet">http://www.sonne.de/index.php?selektivitaet</a><!-- m --> in vsakdo, ki se malce spozna na fiziko ve kakšna težava je držati vakum v laboratorijih, kaj šele na strehi skozi leta,......samo toliko v razmislek o vakumskih kole., ki dosegajo sanjske rezultate naslednjih vsaj 10 let... no še nekaj za splošno "kolektorsko" izobrazbo za vse bodoče kupce....o t.i. Tinox prevlekah: ki so trenutno vrh sol. nanosov <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.sonne.de/index.php?selektivitaet">http://www.sonne.de/index.php?selektivitaet</a><!-- m --> če kdo rabi in še nima -škodi ne : <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/softwa">http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/softwa</a><!-- m --> ... chart.html <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.eppleylab.com/">http://www.eppleylab.com/</a><!-- m --> <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.freeenergyeurope.com/index.htm">http://www.freeenergyeurope.com/index.htm</a><!-- m --> <!-- m --><a class="postlink" href="http://sel.me.wisc.edu/research/coltest.html">http://sel.me.wisc.edu/research/coltest.html</a><!-- m --> Tako v razmislek iz enega drugega foruma: Še malce slik o »sanjskih« dobitkih vakumskih kol. Ena sam žalost …. <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.strojnistvo.com/viewtopic.php?t=13545">http://www.strojnistvo.com/viewtopic.php?t=13545</a><!-- m -->. Najvecji EU proizvajalec vakumskih cevi ja Fa.SCHOTT AG, ki producira te cevi iz cenovnih razlogov na kitajskem. <!-- m --><a class="postlink" href="http://sundasolar.com/">http://sundasolar.com/</a><!-- m --> Proizvajalci kolektorjev, kdor koli ze, kupujejo to zadevo, izdelajo registre, vse dodatne zadeve in prodajo kot koncni izdelek „Vakumski kolektor“ Lahko si preberete clanek Vaillant-a od 16.07.2007 zakaj so ustavili proizvodnjo in prodajo vakumskih kolektorjev. http://www.solarthemen.de/dokumente/vaillant.pdf To ne pomeni, da je ta zadeva enostavno zanic. Novost „vakumskih cevnih kolektorjev“ sega nekje v leto 1978-1980. L1981 je bil prvic naprodaj taksen kolektor. Takrat je bila ta zadeva malone revolucionarna. Tehnika in rarvoj sta se nadaljevala in se se nadaljujeta. vst05_vakuum_kollektoren.pdf Sele po nekaj letih proizvodnje in prodaje pa se je pokazala problematika vakumskih cevnih kolektorjev ampak garancije ni več Vsa zadeva je poleti izpostavljena visokim temperaturam in temperaturnim spremembam ( temperature preko 200°C v sistemu cez dan niso nic nenavadnega) takrat je v sistemu prakticno para pod pritiskom okrog 50 barov. Nevarnost explozije. Naslednji problem je ravno vakum, z leti cevi ne tesnijo vec. Cev se napolni z zrakom in pride do problemov, ki so na slikah.( glej strojniški forum !! ) Da je cev zanic se pokaze sele pozimi. Temperaturna nihanja in cas botrujeta taksnim problemom. Sigurno bodo proizvajalci nasli resiteve za taksne probleme. Vendar je situacija trenutno taksna, da vakumske kolektorje odsvetujejo ker tudi razvoj ploskovnih kolektorjev ni obstal. - tinox prevleke <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tinox.com/cms/data/19/174.pdf">http://www.tinox.com/cms/data/19/174.pdf</a><!-- m --> <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tinox.com/cms/data/19/66.pdf">http://www.tinox.com/cms/data/19/66.pdf</a><!-- m --> in se dobijo že tudi v SLO. : <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.hidria.com/solarnisistemi.asp#">http://www.hidria.com/solarnisistemi.asp#</a><!-- m --> <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lentherm.com/index.php?gk=Izdelki&pk=SolKol">http://www.lentherm.com/index.php?gk=Izdelki&pk=SolKol</a><!-- m --> samo tako v razmislek…..ni vse tuje tudi aha in aho…. Toliko o vakumskih z visoko zvenečimi hi - tech imeni .....najlepše je prodajat kolektorje poleti,.... ampak kvaliteta se vidi pozimi !!! vakumski kol. so pač trenutno moderni - enako kot so bile pred leti raznorazne kritine ala "tegola"... - , ki pa se že veselo mečejo dol z streh..... Re: Dobitek sončnih kolektorjev - steza - 22.7.2009 borovničan, vse napisano sem že prebral nekje drugje. Razprava se mi zdi v stilu "A je boljši Mercedes ali BMW?". Kakorkoli, jaz sem se odločil za vakuumske kolektorje zato, ker sem smatral, da bodo delovali bolje od "navadnih". Ali je bila odločitev pravilna pa bom verjetno izvedel šele čez nekaj časa. Še vedno pa bi rad izračunal, koliko energije pridobim s temi kolektorji. Če bi imel zraven še ploščate, bi lahko primerjal (seveda tega ponavadi nima nihče). Stanje pri meni je bilo pred dnevi naslednje: gornjih 100l se je ogrelo za 19 °C = 1,9 kWh spodnjih 200l se je ogrelo za 35 °C = 7 kWh Torej sem ta dan pridobil 8,9 kWh energije. Ali je tak izračun pravilen? Lep pozdrav. Re: Dobitek sončnih kolektorjev - telmos - 22.7.2009 Izkoristki gor, izkoristki dol, realno pridobijo na leto panelni kolektorji za ogrevanje santarne vode do 20% več energije, kot vakuumci. Kdor ne verjame, lahko pride k meni in preveri. Je pa tudi povsem logično za tiste, ki malo pomislijo prej kot izstrelijo drugačno trditev. Kje veliko bolj severneje bi bila slika drugačna. <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.soncni-kolektor.si">http://www.soncni-kolektor.si</a><!-- m --> |