![]() |
|
Višina zračnega mostu - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Tlaki, izolacija in ostrešja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=16) +--- Tema: Višina zračnega mostu (/showthread.php?tid=15328) Strani:
1
2
|
Višina zračnega mostu - puma - 15.7.2008 Ker nam je v nevihti pred dvema dnevoma toča uničila streho (tegola je preluknjana) se odločamo za novo kritino. V principu smo se odločili za kovinsko kritino (verjetno bo to Gerard) ker so le te edine preživele na našem koncu. Sedaj me pa zanima koliko naj bo visok zračni most. Dolžina slemena je 9m. Povsod sem zasledil podatek min. 5cm tako da sem razmišljal da bi "štafne" obrnili na 8cm in tako dobili višino zračnega mostu 8cm in z tem večji pretok zraka pod kritino. V dilemi sem smo zaradi vetra ki bi potem imel večjo moč pri dvigu strehe ali se motim. Prosim za vaša mnenja. - izotop - 15.7.2008 sem glih razmišljal, kako bi bilo fino, da bi nekdo malce dokumentiral vse te strešine ipd po teh nevihtah in naredil zaključke, kaj se najbolje obnese, ker očitno se bo treba navadit na te ujme, ki postajajo vse bolj pogoste. po mojem se bo treba vse bolj ozirat po primorski in njihovim izvedbam streh, kjer imajo dosti burje čez zimo ipd. pač vse privijačit, zabetonirat itd itd. no, še vedno pa obstaja problem toče, tako da.. 5cm je res malce premalo, se mi zdi, nekje 10cm (8 bo najbrž tudi ok) je en standard, se mi zdi, sicer pa poglej detajle na kakšni ursi ipd, imaš vse lepo narisano. kolk je podtlak problem v teh zračnih strehah, ne vem, vendar tukaj ni problem, da streho dviguje, kvečjemu jo pritiska navzdol oz skupaj vleče dve površini žepa, kr poglej, kaj se zgodi, ko pihneš med dvema listoma papirja, tukaj gre za isti učinek. za dvig strehe so najbolj kritični napušči (poleg same površine strehe, seveda), po mojem mnenju in pa seveda premalo fiksirana in tudi napačno izvedena ostrešja. bo treba tudi na veter vse bolj mislit, ne samo tako nardit, kot imajo vsi.. - puma - 15.7.2008 GRADiM Napisal:V praksi se prakticira 4-5cm, vendar pazi... da ti velja garancija za kritino, mora biti ponavadi vsaj 5 cm. 8, 10 cm... če nikdar videno.... Saj ravno ta vsaj 5cm me pri vseh navodilih moti. Meni to pomeni najmanj 5 ali več. Kasneje prilimam slike streh v okolici. - izotop - 15.7.2008 GRADiM Napisal:V praksi se prakticira 4-5cm, vendar pazi... da ti velja garancija za kritino, mora biti ponavadi vsaj 5 cm. 8, 10 cm... če nikdar videno.... odvisno od vrste izdelave, slojev ipd.. - Žiga - 15.7.2008 A jo veter zaradi zračnega mostu lažje dvigne ali ne, sem tudi že sam razmišljal. Ni pa stvar čisto jasna. Zaradi hitrejšega gibanja zraka pritisk pod streho res lahko pade, vendar se poleg tega pritisk pod streho tudi poveča (prepognjen list papirja z luknjicami, v katerega pihneš), ko se veter ujame pod streho. Kateri učinek je močnejši, je težje reči. Jaz stavim na to, da je drugi učen močnejši, tako da je zračni most slabši za veter. Dela pa se ponavadi 5, ker je to najceneje in najlažje za pritrditi z žeblji (vsaj tako so mi potrdili tesarji). Kaj pa kakšna trimo streha? - puma - 15.7.2008 Tako zgleda naša tegola: [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3c/ni/2UWrOyUg/pict0114unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3c/ni/2UWrOyUg/pict0114unichr("46")jpg[/img][/url] [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3f/hx/1A91hKNn/pict0115unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3f/hx/1A91hKNn/pict0115unichr("46")jpg[/img][/url] Nova opeka zamenjana letos: [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?46/YV/1d4dl2Di/pict0117unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/46/YV/1d4dl2Di/pict0117unichr("46")jpg[/img][/url] Stara opeka: [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2M/86/2J7XFkpM/pict0120unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2M/86/2J7XFkpM/pict0120unichr("46")jpg[/img][/url] Salonitne plošče: [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1q/3F/1eoLPluj/pict0116unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1q/3F/1eoLPluj/pict0116unichr("46")jpg[/img][/url] In pa če še kdo ne verjame kaj preživijo vakumski cevni kolektorji: [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2T/HN/2sBdpsuN/pict0118unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2T/HN/2sBdpsuN/pict0118unichr("46")jpg[/img][/url] [url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?b/cc/38c5lxKJ/pict0121unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/b/cc/38c5lxKJ/pict0121unichr("46")jpg[/img][/url] Zamenjat bo potrebno eno cev, medtem pa še vedno pridno grejejo. Vsi ploščati kolektorji v okolici so ostali brez stekel in z zvito bakreno pločevino. . - izotop - 15.7.2008 tukaj je ravno o tem govora, o čem sem govoril in očitno nisem dost falil s tistimi napušči ipd <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=178352">http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod ... _id=178352</a><!-- m --> - puma - 15.7.2008 To pomeni da ni problem v višini prezračevalnega kanala, je pa zato boljši pretok zraka? Re: Višina zračnega mostu - ataIBA - 15.7.2008 puma Napisal:Ker nam je v nevihti pred dvema dnevoma toča uničila streho (tegola je preluknjana) se odločamo za novo kritino. V principu smo se odločili za kovinsko kritino (verjetno bo to Gerard) ker so le te edine preživele na našem koncu. Sedaj me pa zanima koliko naj bo visok zračni most. Dolžina slemena je 9m. Povsod sem zasledil podatek min. 5cm tako da sem razmišljal da bi "štafne" obrnili na 8cm in tako dobili višino zračnega mostu 8cm in z tem večji pretok zraka pod kritino. V dilemi sem smo zaradi vetra ki bi potem imel večjo moč pri dvigu strehe ali se motim. Prosim za vaša mnenja. Pazi! Pravilna sanacija strehe se začne s Tegolo. Ne je puščat na strehi in samo prelatat. Res tega nihče rad ne dela in še plačati je treba demontažo in odvoz. Lesu daj dihat, prekri ga s paropropustno folijo, štafli 5/8 in kontra late 5/4. Pri kritini razmisli glede pločevine ali uporabiti težjo kritino, ker lastna teža kritine deluje pri vetru pozitivno. Podtlačne udare s podstrešja bo krepko kompenzirala deskana streha, opečna kritina ali Bramac kritina pa tudi kompenzira razliko v tlakih (pri vetru), saj vsak strešnik pušča zrak na preklopih. Zamisli si, da imaš natrgano jadro ali polno jadro. Dvižne sile pri podtlaku na zavetrni strani so najnevarnejše. Večji je naklon strehe, večje so. Tu pride do izraza lastna teža kritine. Upoštevaj primorsko situacijo. Položne strehe in betonirani korci še obloženi s kamenjem. Najlažja kritina je cerada. Predstavljaj si kaj se z njo dogaja pri močnejšem vetru in kake sile nastajajo pri vijakih in žebljih. In še, ti žeblji so zabiti v late, ki so poleti na temperaturi blizu 100 ° C.... Nekdo je v enem postu omenjal, da veter pritiska kritino "navzdol". Tega pa še nisem jemal, saj če že pritisne steber "navzdol", se nad zemljo razbije horizontalno in .... mislim, da je jasno. Upam, da sem vas navedel na razmišljanje in lep pozdrav. - izotop - 15.7.2008 bolj podrobno preberi.. - puma - 15.7.2008 Ja saj tegola gre dol paparopropustna folija pa te stvari. Problem je ker ostrešje nebi zdržalo težke kritine ker drugače bi se takoj odločil za bramak. Naklon pa je po moji oceni cca 45 stopinj. - ataIBA - 15.7.2008 izotop Napisal:tukaj je ravno o tem govora, o čem sem govoril in očitno nisem dost falil s tistimi napušči ipd Odličen članek. Sem ga prebral šele za mojim gornjim odgovorom. Dodal bi samo, vezano na slike poškodovanih streh. V Lenartu je divjala huda ujma. Strehe prekrite s "papndekl" kritino (valovita bitumenska kritina po kateri lahko vozi tovornjak...) so kot rešeto. Stare salonitne plošče enako, saj so stare čez 35 let in trde. Tegolo je led nasekal in prebil, stari bobrovec je tudi nalomljen (slaba peka!), pločevinaste kritine, če so ostale na strehi, imajo vdrtine (poškodovana barva - nevarnost prerjavenja???!!!). Dobro pa so jo odnesle strehe z novimi opečnimi kritinami ali z betonskimi strešniki. Če je kak strešnik razbit zaradi zrna toče večje kot ping pong žogica, je sanacija najhitrejša. Zamenjava je v trenutku. Torej, je potrebno pri izbiri kritine upoštevati: - sile vetra - mehanske poškodbe zaradi toče - temperaturne obremenitve kritine in ostrešja Dosti sreče pri izbiri prave kritine za dano področje in naklon. LP. - ataIBA - 15.7.2008 puma Napisal:Ja saj tegola gre dol paparopropustna folija pa te stvari. Problem je ker ostrešje nebi zdržalo težke kritine ker drugače bi se takoj odločil za bramak. Naklon pa je po moji oceni cca 45 stopinj. Še nisem naletel na ostrešje, ki nebi zdržalo teže kritine 45 kg. Problem je edino, če je razdalja med špirovci 1,25 m (Marles). Takrat je potrebno uporabljati močnejše late, da ne pride do povesa. In nič več. Poišči kvalitetnega izvajalca, ki ti bo 100 % potrdil mojo teorijo (iz prakse!). Če ni tako, mi pošlji PM in sem pripravljen stavit, da imam prav 8) . Že zaradi naklona imaš manjšo obremenitev snega in večjo vetra. Zato pazi, da neboš bincno v temo. LP. - puma - 15.7.2008 ataIBA Napisal:izotop Napisal:tukaj je ravno o tem govora, o čem sem govoril in očitno nisem dost falil s tistimi napušči ipd A to se iz slik vidi da je Lenart? Domačin ali poznavalec? Pri tašči ki ima Gerard sem pregledal streho in razen rahlih odkrušenj vrhnjega sloja nisem zasledil. Ni pa prišlo do zinka tako da nebi smelo biti težav. je pa res da je vprašanje kdaj bo prišlo spet do tako močne toče. - ataIBA - 15.7.2008 izotop Napisal:kolk je podtlak problem v teh zračnih strehah, ne vem, vendar tukaj ni problem, da streho dviguje, kvečjemu jo pritiska navzdol oz skupaj vleče dve površini žepa, kr poglej, kaj se zgodi, ko pihneš med dvema listoma papirja, tukaj gre za isti učinek.za dvig strehe so najbolj kritični napušči (poleg same površine strehe, seveda), po mojem mnenju in pa seveda premalo fiksirana in tudi napačno izvedena ostrešja. bo treba tudi na veter vse bolj mislit, ne samo tako nardit, kot imajo vsi.. Pozorno prebral. Zanimiva ugotovitev. Na tak način delujejo vplinjači. Difuzor. Vendar bi prišlo do teh sesalnih učinkov samo pod pogojem, da imaš eno čelo strehe odprto (recimo 2/3 površine) in da veter piha skozi podstrešje na drugo stran odprtega čela popolnoma horizontalno in vzporedno s slemenom. Pri tem bi nastal na podstrešju podtlak (difuzija), ki bi pritisnil kritino na late. Tega v naravi ni. Bolj so problematične sile, ki nastajajo pri vertikalnem dvigu stebra vetra. Trpijo napušči, ostrešje in kritina. So mi pa zelo všeč taka razmišljanja, ker vsa vodijo v poznavanje naravnih zakonitosti, ki so vedno bolj kruta. LP. |