PodSvojoStreho.net
Radiatorji - visina - grelna moc - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Napeljave (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=17)
+--- Tema: Radiatorji - visina - grelna moc (/showthread.php?tid=137)

Strani: 1 2


Radiatorji - visina - grelna moc - dani - 3.5.2005

Pozdravljeni,

imam eno vprasanje (zal ne nagradno), na katerega mi bo kdo mogoce lahko odgovoril. Pod parapet 50 cm bi dal radiatorje v visini 30 cm, pa bi rad prej naredil izracun, da ne bi kupil premajhnih in s tem tudi presibkih za hude zimske dni.

Za odgovor hvala lepa ze vnaprej,

Dani


- mojster - 3.5.2005

Če s parapetom misliš prostor pod okensko polico in tlemi (višina 50 cm?) potem ti manjka še en podatek in sicer širina tega parapeta ter globina kamor misliš postaviti radiator. Nikar pa ne zapiraj prostora okoli radiatorja, ker s tem onemogočiš gibanje in segrevanje zraka.


radiatorji-višina-grelna moč - dani - 4.5.2005

Lep pozdrav !

Ja, mislil sem na okenski parapet z višino 50 cm. Radiatorje bi imel pod oknoma, ki sta široka 160 cm - torej bi imel dva radiatorja z višino 30 cm in širino 160cm , pa se bojim, da ne bosta dobro ogrela pr.15m2 velike sobe. Ta soba nima vrat v druge prostore (ki pa so ogrevani), zato bi mi zelo prav prišla kakšna formula za izračun ogrevanja.

Ce mi lahko kdo da kaksno formulo za izračun, bom zelo vesel.

Sončen pozdrav vsem,

Dani


Re: radiatorji-višina-grelna moč - Anonymous - 4.5.2005

Žal se ne boš tako enostavno 'izmazal'. Če želiš natančnejšo cifro (potrebna moč radiatorja), potem bo stvar malce bolj komplicirana. Vedeti je namreč treba vsaj to, kje stoji objekt (Ptuj, Ljubljana, Rateče, Piran?), kakšna je konstrukcija zunanjih sten (izolacija?, koliko?), kaj je z okni, kakšen je strop, kaj je nad njim, kakšna bo namembnost prostora (prezračevanje), kakšen bo ogrevalni sistem (kako vroča voda bo v radiatorjih) itd... Vse to pač RES vpliva!
Če pa ne želiš komplicirati, pa vprašaj monterja radiatorjev. Ta bo stopil v prostor, ga z očmi 'pomeril' in pod okna namestil radiatorje. Ti bodo najbrž (pre)veliki in (pre)dragi. Najbrž bo zaradi omejenega prostora dal kar največje, ki gredo noter. Nato bo dejal: "Zablo te ne bo!"
In ti boš zadovoljen. :?:


Zahvala - dani - 5.5.2005

Spoštovani gost,

hvala za informacijo !

Dani


Radiatorji - koristne informacije (2X) - dani - 5.5.2005

Dragi kolegi,

sem včeraj popoldne glede višine in grelne moči radiatorjev pisal še na viessmann, slovensko podružnico radiatorske firme, pa so mi v pol dneva (!) odgovorili tole. Po mojem mi bo ta informacija zadoščala.

<!-- e --><a href="mailto:viessmann@viessmann.si">viessmann@viessmann.si</a><!-- e --> (<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.viessmann.si">www.viessmann.si</a><!-- w -->)

Spoštovani,

za 15m2 in višine cca. 2,6m bi za novogradnjo ob uporabi sodobnih
toplotnih izolacij potrebovali cca. 1kW toplotne moči. Če bi prostor ogrevali s tolotnim režimom 70/550C bi zadostoval že eden omenjeni radiator saj le-ta oddaja pri omenjenem toplotnem režimu cca. 1,35 kW.

Lep pozdrav,

Viessmann d.o.o. [/i]


Od firme Pil - Inženiring (041 626 999), ki zastopa tudi radiatorje KORADO (<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.pil-remag.si">www.pil-remag.si</a><!-- w -->), pa sem izvedel tole glede cene in toplotne moci :


Radiator: 300 - visina x1400 -sirina x100 -dolzina (TIP 22) - moc 1730W, cena: 20.000 + ddv

Radiator: 300x1400X66 (TIP 21) - moc 1098 W, cena pr. 19.000 + ddv



Lep pozdrav vsem !


Dani


Radiatorji - koristne informacije - dani - 5.5.2005

Malo sem se zatipkal - gre za visino, dolzino in sirino radiatorjev:



Radiator: 300 - visina x1400 -dolzina x100 -sirina (TIP 22) - moc 1730W, cena: 20.000 + ddv

lp, D


- maki68 - 2.6.2005

ja Gost ti je zelo lepo povedal, kako priti do res prave dimenzije ...
mene je zanimalo, kako mi je moj projektant za strojne inštalacije izračunal potrebne radiatorje in seveda peč za novogradnjo in na koncu sem ugotovil, da bi imel skoraj za pol premočno peč glede na izbrano izolacijo tunanjega ovoja hiše in izbrane zasteklitve ...
en lušten program se nahaja na uradni strani novolita, ki izračunava toplotne potrebe hiše po novih standardih, lahko ga pa uporabiš tudi samo za izračun koeficienta prevodnosti recimo v tvojem primeru zunanje stene, jasno če veš točno, iz kakšnega materiala je.
ko imaš znane faktorje prevodnosti posamenih sten lahko na star enostavnejši način izračunaš toplotne izgube skozi te površine (razlika med najnižjo zunanjo temp. in želeno notranjo * koef.topl.prev. * m2) in dobiš potrebne W za prostor. To seveda moraš malo pojačati (10-30%) glede na vrsto prostora kar pomeni stopnjo prezračevanja (pa notranje vire toplote recimo da ignoriraš)
No in ko imaš izračunano potrebno energijo (wate) za tvojo sobo v najhladnejših dneh, greš na dunfossovo stran, kjer je prav tako lušten programček za izračun radiatorjev. Vneseš potrebno moč, pa priključni vir toplote (običajno 70/55) ki si jo prej dobil in izbereš tip radiatorja, ki ga misliš vgraditi pa ti on izračuna dimenzijo.
pa veliko veselja pri računanju ...
lp Marko


- Anonymous - 3.6.2005

Koeficient toplotne prevodnosti ne obstaja!
Še najmanj pa je to skupna toplotna prehodnost celotnega zidu. Obstajajo toplotne preVodnosti posameznih materialov (slojev) [W/mK] in skupna toplotna preHodnost večih slojev skupaj [W/m2K].
Jabolk in klobas ne kaže seštevati skupaj. Res da je oboje hrana, pa vendar ni ravno eno in isto...

Pa hvala za info o danfossovem programčku. Bo treba pogledat (link?)...

In kaj si storil z malomarnim projektantom, ki ni opravil svojega dela?


- Anonymous - 3.6.2005

pardon, hvala za popravek ... mislil sem na toplotno preHodnost konstrukcije U (W/m2K) in NE preVodnost ...

Kaj pa je narobe z izračunom toplotnih izgub? če pomnožim tale U z razliko med notranjo in zunanjo temp. in površino stene m2 potem dobim potrebne W, ki mi uhajajo skozi steno in jih moram zagotovit z grelnim telesom. A ni tako?

Npr.
1. zunanji zid je sestavljen iz apnene malte, termo bloka 29cm, tervola FP 20cm, mineralni glajen omet 1,5cm in s pomočjo novocada (novolitov programček) dobim U=0,15
2. potem izračunam razliko med najnižjo statist.izračunano zunanjo temp. v našem kraju -13 in želeno notranjo 20 kar znese 33 stopinj
3. izračunam m2 zunanjega zidu brez oken rec. 15m2
In te številke pomnožim skupaj in dobim potreben Q=U*K*A = 0,15[W/m2K]*33[K]*15[m2]=74W
To pa povečam za 30% (prezrač. izgube, linijske izg.) in dobim 96

Se pravi da imam skozi 15m2 stene ob najhujšem mrazu izgubo 74W in tako prištejem še vse ostale obodne površine prostora.
Ignoriram pa prezračevanje in notranje dobitke, pa površino steklenih površin glede na strani neba ... in skupni potrebni moči prištejem še 30% na račun prezrač.izgub (normalni življenski prostori) ... preveč pavšalno?

Ja dunfossov programček za izračuin cevne mreže, radiatorjev, etc. dobiš na <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.danfoss.com/Slovenia/NewsAndEvents/News/Products/ProgramSoftDan.htm">http://www.danfoss.com/Slovenia/NewsAnd ... oftDan.htm</a><!-- m -->


- maki68 - 3.6.2005

pardon, hvala za popravek ... mislil sem na toplotno preHodnost konstrukcije U (W/m2K) in NE preVodnost ...

Kaj pa je narobe z izračunom toplotnih izgub? če pomnožim tale U z razliko med notranjo in zunanjo temp. in površino stene m2 potem dobim potrebne W, ki mi uhajajo skozi steno in jih moram zagotovit z grelnim telesom. A ni tako?

Npr.
1. zunanji zid je sestavljen iz apnene malte, termo bloka 29cm, tervola FP 20cm, mineralni glajen omet 1,5cm in s pomočjo novocada (novolitov programček) dobim U=0,15
2. potem izračunam razliko med najnižjo statist.izračunano zunanjo temp. v našem kraju -13 in želeno notranjo 20 kar znese 33 stopinj
3. izračunam m2 zunanjega zidu brez oken rec. 15m2
In te številke pomnožim skupaj in dobim potreben Q=U*K*A = 0,15[W/m2K]*33[K]*15[m2]=74W
To pa povečam za 30% (prezrač. izgube, linijske izg.) in dobim 96

Se pravi da imam skozi 15m2 stene ob najhujšem mrazu izgubo 74W in tako prištejem še vse ostale obodne površine prostora.
Ignoriram pa prezračevanje in notranje dobitke, pa površino steklenih površin glede na strani neba ... in skupni potrebni moči prištejem še 30% na račun prezrač.izgub (normalni življenski prostori) ... preveč pavšalno?

Ja dunfossov programček za izračuin cevne mreže, radiatorjev, etc. dobiš na <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.danfoss.com/Slovenia/NewsAndEvents/News/Products/ProgramSoftDan.htm">http://www.danfoss.com/Slovenia/NewsAnd ... oftDan.htm</a><!-- m -->


- Anonymous - 6.6.2005

S preračunom transmisijskih toplotnih izgub ni nič narobe. Je pa tisti dodatek za prezračevanje in linijske toplotne izgube (najbrž so mišljeni toplotni mostovi) tako pavšalen, da je vseeno, če ga oceniš kar 'na oko'.
Ventilacijske izgube so namreč odvisne od tesnosti stavbe, njene lege, števila okenskih rež, števila izmenjav zraka, itd... Zato je lahko precej narobe kar preprosto reči, dodam 10-30% in to je to. Saj za podoben tip objektov bi človek po tvoji metodi še dobil približno primerljive številke, ampak kaj pa ko enkrat računaš izgube sodobno zgrajene in izolirane stavbe, drugič pa podobne stare? Pa recimo, da imata enako lego, enaka okna (stara ima npr. ravno nova, kar danes sploh ni redkost), enako število izmenjav zraka, itd... Ventilacijske izgube so torej enake, ampak ker je ena izolirana, druga pa ne, bi jima ti pripisal močno napačne toplotne izgube. Ker so transmisijske izgube različne, bi dejal, da so tudi ventilacijske, to pa sploh ni nujno res.
Enaka napaka se ti pripeti, ko bi primerjal dve podobni stanovanji v bloku. Ampak eno je na sredini bloka, drugo pa v vogalu v mansardi. Ker ima mansarda izgube skozi strop in neugodnejšo lego, bi ti rekel, da so zaradi večje transmisije tudi ventilacijske izgube večje. Pa ni res. Stanovanji sta enako veliki, imata enaka okna in enako ju zračijo.

OK, saj mogoče kompliciram, ampak se mi zdi vredno povedati za razlike od izračuna 'na prst' in prevega izračuna za konkretne razmere. In različnih primerov tu ne moreš enačiti med sabo...

Se pa strinjam, da je tvoja metoda za marsikoga uporabna in bo zaradi naših kvazi projektantov, ki dostikrat bolj služijo le denar kot v resnici delajo tisto, za kar so plačani (projektirajo), na ta način dobljen rezultat celo bolj realen od tistega, ki ga da 'strokovnjak'! Žal.


- maki68 - 8.6.2005

Ja se popolnoma strinjam s tabo. Pozabil sem dopisati, da moji približki prezračevalnih izgub temeljijo za novogradnjo, kjer predvidevam sodobna dobro tesnjena okna z U<=1,1 in lokacijo v okolici ljubljane med že obstoječimi hišami (ne ne prepihu na izpostavljenih legah, ...).

Z novocadovim programom se lepo pokaže, da ob dobro izolirani hiši z dobrim tesnenjem oken in vrat lahko prezračevalne izgube ob priporočeni menjavi zraka v življenskih prostorih 0,5 h-1 (celoten zrak se izmenja v dveh urah) dosežejo polovico vseh izgub ... se pravi da bi moral zgoraj omenjene transmisijske izgube skozi stene in okna povečati kar za 100%, kar potrjuje tvoja spoznanja o več dejavnikih.

Zakaj sem se sploh lotil sam preračunavat? Ker imam malo bolj dinamično gradnjo z galerijo, sem se odločil dati projekt v revizijo, nakar dobim oceno, da je statični izračun napačen in da bi se tako zgrajena hiša ob manjšem potresu lahko porušila! In tako sem najel priznano strokovnjakinjo, ki mi je izdelala nov statični izračun in kompleten PZI.
To me je navedlo tudi v dvome pravilnosti izračuna strojnih inštalacij in res, že samo pri pregledu izračuna transmisijskih izgub sem ugotovil, da je projektant za posamezne konstrukcije jemal stare napačne (prevelike) dovoljene U, kot trenutno veljaljo z zakonom ... v glavnem polomija - se čudim, da občina ni zavrnila takega projekta ... sicer pa njih itak zanimajo samo prispevki in soglasja.


- Anonymous - 8.6.2005

'Občinarji' o teh stvareh nimajo pojma, niti jih ne zanimajo. Tako kot o tem skoraj ničesar ne vedo investitorji (in se tudi ne pozanimajo) in zato, ker tega ne zahtevajo (plačajo pač!), o tem bore malo vedo celo projektanti. Ker jim preprosto ni treba. Kdo se bo pa ukvarjal z 'detajli, če ni treba? Itak bo vsakršen projekt dober in bo prinesel denar... Saj to je namen, ne? In je vse narejeno na pol. Končna žrtev je pa itak vedno mali uporabnik, ki vse te grehe plačuje že vnaprej in še pozneje na obroke...


- Buggy - 8.6.2005

Maki68: Kam pa bi lahko dal v revizijo projekt strojnih instalacij? Imas kaksen konkreten naslov ter koliko bi to kaj prislo. Rad bi res slisal se drugo (neodvisno) mnenje se preden mi zacno dejansko montirati stvari.

Lahko na ZS