PodSvojoStreho.net
Betonska stanovanjska hiša - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Klasična gradnja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=13)
+--- Tema: Betonska stanovanjska hiša (/showthread.php?tid=12663)

Strani: 1 2


Betonska stanovanjska hiša - Tone - 2.3.2008

Po dolgi poti iskanja tipa gradnje sem trenutno pristal na betonu. Spodaj je kratek opis gradnje (pomembno povdarjeno), forumaše pa naprošam za tehtne pripombe in kako vspodbudno besedo, ki jo bom potreboval pri odločitvi za beton - predsodki so huda reč.

- Hiša s slemenom v smeri vzhod-zahod z velikimi steklenimi površinami na jugu (tudi v mansardi)
- Talna plošča cca 30cm betona na 15cm stirodura - torej brez temeljev in toplotnih mostiv, estrihi v pritličju brez izoalcije - zaradi večje akumulacije.
- Obodne stene 15cm obojestransko armirani beton, z notranje strani morda oblepljene (obzidano) s klasično opeko debeline 6cm - predvsem tam kjer so debelejše inštalacije, kjer bi opeka igrala vlogo inštalacijske ravnine (zidano po postavitvi inštalacij) in skrbela za boljšo mikroklimo. Elektriko in komunikacije bi verjetno lahko dal v steno.
- izoalcija 20cm stiropor, prvi sloj z utorom za izravnavo (po potrebi lepljen točkovno), drugi sloj navzkriž lepljen preko cele površine, žez pa tenkoslojna kontaktna fasada.
- predelne nosilne stene polna klasična enkrat žgana opeka (širine 12cm) ali klasični modularc
- omet opečne stene ilovnat, betonske pa apneno cementni. Ilovnati na opečno steno zaradi večje akumulativne sposobnosti za vlago kot beton.
- Tudi tretja plošča naj bi bila betonska, kar znatno poveča toplotno akumulacijo mansarde, zrakotesnost .. Poceni in kakovostno je v beton vgraditi nekaj cevi za hlajenje z zemeljskim kolektorjem. Odpadejo vse mogoče špranje, spoji različnih materialov, parne oh in sploh ovire.
- Frčada z ravno rahlo poševno streho, strop betonski, enako trikotni navpični steni. Frčada naj bi bila ena dolga cca 6m, na sredini 1 - 2 m zidu, na vsako stran pa široka dvokrilna balkonska vrata. Morda bi prislonil še balkon.

Čemu tako, prednosti:
Visoka akumulacija (omogočeno pasivno sončno ogrevanje), vitke obodne stene, zrakotesnost in parno zaprto - oboje da se v stiroporu in pod fasado proizvaja čim manj kondenza.

Slabosti: Teža je na videz veliko večja, a je pri 30cm opečni steni - kolikor zahteva arhitektja, teža betonske komajda kaj večja.
Slaba izolativnost med pritličjem in mansardo. Pri računani razdalji 40cm (od pritličja do mansarde) in temperaturni razliki (na tej razdalji) 10°C je pretok toplote skozi beton za celo hišo sicer 150W, a tako velike razlike bodo le izjemoma pa še to, če zgoraj ne bo nobenega stanovalca.


- betonmajster - 2.3.2008

V ceno upoštevaj "šolanje" oziroma ali imaš, če boš delal sam, opaže, ne pozabi armature?

Za karakteristike, bo vsak zagovarjal svojo.


- Tone - 2.3.2008

Sem pozabil na ključna razlog zakaj beton. Pri izvedbi brez temeljev me skrbi, da bo zaradi neenakomernega posedanja stirodura opečna stena počila. Vertikalne betonske vezi in AB ploščo vidim kot paličje brez diagonal, opeka pa igra vlogo diagonal. Drugi problem je potres z močnimi vodoravnimi pospeški. Preslaba opečna stena se menda zdrobi, pade in hiša zleze skupaj. Zaradi tega - in tudi zaradi zvočne izolacije, se zahteva 30cm stena, kar mi je tu mač + 15 stiropora in smo na pol metra - saj ne delam cerkve Smile .
Drugi razlog je veliko bolj enostavna izvedba zrakotesnosti, recimo okna in vrata, mansardne strehe ne bi niti omenjal.

Slabost naj bi bila armatura, ki naj bi izničila zemeljski magnetizem, kar zna slabo vplivati. Se pa vsaj za v posteljo dobi vložek, ki ti magnetizem obrne točno tako, kot misliš, da ti ustreza.


- rklinc - 3.3.2008

Tone Napisal:Vertikalne betonske vezi in AB ploščo vidim kot paličje brez diagonal, opeka pa igra vlogo diagonal. .

A si prepričan? Paličje? Pri paličju nimaš momentov - tule pa so!


- Tone - 3.3.2008

Če imaš vogalnik 20x20cm je to v bistvu palica, na nateg in tlak veliko prenese, na upogib pa bolj amlo, bolje rečeno brez problema se nagne za par mm brez razpoke, takrat pa opeka že krepko razpoka.
Nekateri pravijo, da je ytong brez vezi veliko boljši kot modularc z vezmi. Zlepa ne sede skupaj.


- Dedalus - 4.3.2008

Tone, tvoja trditev drži samo v primeru, da se gre za skeletno gradnjo in so vmesne stene med vezmi montažne.

Če zidaš pa temu ni tako, zid služi kot tlačna diagonala. Kar opečni zid ne more prenesti je nateg in določena količina striga. Če bi modeliral računski model take stene z paličnimi elementi, bi slika izgledala nekako sledeče (bom opisal):

Levo, desno, spodaj in zgoraj bi bil linijski element, od levega spodnjega kota, pa do desnega zgornjega kota in od levega zgornjega in do desnega spodnjega kota bi bili togi palici (prekrižani), ki bi nekako držali okvir, da se ne "zvezne", podre v eno stran, zloži.

Teoretično gledano, nastane v vertikalnih vezeh predvsem nateg oziroma natezne napetosti, zato pa so te vezi armirane kot hudič.


- rklinc - 4.3.2008

Dedalus Napisal:Teoretično gledano, nastane v vertikalnih vezeh predvsem nateg oziroma natezne napetosti, zato pa so te vezi armirane kot hudič.

Ja, ampak če govorimo o horizontalni obtežbi (potres recimo, pa veter). Drugače je vse tlačno.

In ja, se strinjam.


- Dedalus - 4.3.2008

Ah, pri vetru (govorim o hišah; razen če se gre za kake specialne konstrukcije) ne pride nikoli do natega v diagonalah. Lastna teža objekta je tako velika, da je veter nima nekega velikega vpliva. Nisem še videl, da bi komu zidove odpihnilo.

Potres je kategorija zase. Pri potrsu je najvažnejši dejavnik ta horizontalni pospešek in v nekaterih primerih tudi vertikalni. Tlak itak ni problem pri zidovih, ker so ti večkrat predimenzionirani, večji problem je nateg in strig, katerega skoraj v celotni meri prevzame vertikalna betonska vez, zato pravim, da so te vezi v resnici dimenzionirani kot natezni elementi.


- rklinc - 4.3.2008

Verjetno imaš prav za veter (čeprav nisem povsem siguren, kako je z njim na področjih, kjer kraljuje burja). In res se dimenzionira na nateg. Ampak to samo zato, ker se pol stvari kar predpostavi in ker v tlaku pač zadeve niso tako problematične.

Kakorkoli - o paličju v tem primeru po mojem mnenju ne smemo govoriti.


- blautherm - 4.3.2008

Meni je opisan sistem gradnje všeč. Edino kar bi jaz spremenil je to, da bi si naredil eno betonsko osnovo na katero bi položil stirodur, naprej pa vse enako. Problem, ki ga vidim pri takem načinu gradnje je edino čas sušenja. Po mojem se tole precej dalj suši, kot pa zidovi iz opeke.
Mogoče bi še edino razmišljal o vrsti in debelini izolacije zunaj.

LP


- Sishi - 4.3.2008

blautherm Napisal:... Po mojem se tole precej dalj suši, kot pa zidovi iz opeke.
Dobro sem se pozanimal za potreben čas sušenja pri klasični gradnji (saj se želim čimprej vseliti). Vodja gradbišča pri Energoplan-u mi je zatrdil, da je edina stvar, ki se mora 'posušiti' - estrih! Vse ostalo zidovi, plate, ... ni problematično. Najbolje jih je pustiti, da se sušijo čez zimo.


- Dedalus - 4.3.2008

Hja, tu se nekaj ne sklada... estrihi se posušijo hitreje, ker je ta pri vgradnji bistveno bolj suh oziroma vsebuje manj vode že v začetku. Stene bi se tako morale sušiti dlje... Je pa res, da estrihi pridejo bistveno kasneje in da se na zidove ne lepi parket. Smile

Kupiš razvlaževalec/sušilec zraka, pa boš hitro osušil hišo. Seveda pa je tako početje možno komaj takrat, ko imaš vgrajena okna in vrata.


- Tone - 4.3.2008

Zid služi kot tlačna diagonala, točno tako, vendar ker je tog, gre za kombinacijo vseh sil, od tlaka, striga in natega. Po eni diagonali tlak, po drugi nateg, po vertikali pa strig. Če zidu ni, so 20x20 stremena oziroma vertikalna vogalna vez ob potresu bližje pudingu kot steni.
Glede podloge pod stirodurom bo tam toliko betona, da bo podlaga ravna.

Sicer me pa bolj zanimajo morebitni problemčki s počutjem, spanjem ob znižanem zemeljskem magnetnem polju. Menda bom imel težave z GSM-om, ki že sedaj zelo poredko zgubi povezavo, če ga poležim.
Je kdo nekdaj živel v betonskem bloku in se je preselil v bio oh in sploh hišo. Bi moral tole vprašat kje drugje, tule smo sami "klasiki".


- Dedalus - 4.3.2008

Če imaš take pomisleke, potem raje ostani pri dobrem starem preverjenem sistemu in gradi z ciglom (modularc, porotherm, ipd...). Ker če boš imel pomisleke, ne boš nikoli mirno spal. Vsekakor psiha prispeva svoj delež.


- Tone - 4.3.2008

Ja saj ravno za cegu pišem, da je šibka točka, dvostransko armirani beton debeline 15cm je pa ja močnejši kot 30 poroterm.
Sicer mi pa statik pravi, da bi morala biti debelina 20cm in to zaradi stremena v vogalu (kvadratna armatura). Samo moj gradbenik pravi, da stremena e potrebuješ, samo specialno vezana armatura iz sten.